Sophie: kde-l10n-sl-4.6.5-0.mga1 noarch

kde-l10n-sl-4.6.5-0.mga1.noarch.rpm

<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.0 Transitional//EN">
<HTML>
<HEAD>
   <META HTTP-EQUIV="Content-Type" CONTENT="text/html; charset=utf-8">
   <META HTTP-EQUIV="Content-Language" CONTENT="sl">
   <META NAME="description" CONTENT="Manj splošno dovoljenje GNU">
   <META NAME="keywords" CONTENT="prevod LGPL, pravna zaščita, lesser GPL, GNU, copyleft, prost">
   <META NAME="resource-type" CONTENT="document">
   <META NAME="distribution" CONTENT="global">
   <LINK REV="made" HREF="mailto:roman.maurer@hermes.si">
   <TITLE>Manj splošno dovoljenje GNU</TITLE>
</HEAD>
<BODY>
<H1 ALIGN="CENTER">Manj splošno dovoljenje GNU</H1>
<H2 ALIGN="CENTER">Prevod <A HREF="http://www.fsf.org/copyleft/lesser.html">GNU Lesser General Public License</A></H2>
<HR>

<CENTER>
<TABLE WIDTH="80%">
<TR>
<TD VALIGN=TOP WIDTH="50%">
<CENTER><H3><SMALL>Pozor!</SMALL></H3></CENTER>
<SMALL>To je neuradni prevod Manj splošnega dovoljenja GNU (angl. GNU
Lesser General Public License) v slovenščino.  Ni ga objavila ustanova Free
Software Foundation in zakonsko ne določa pogojev za razširjanje
programov, ki uporabljajo GNU GPL -- te določa le <A
HREF="http://www.fsf.org/copyleft/lesser.html">angleški izvirnik licence
GNU Lesser GPL</A>.  Vseeno pa upamo, da bo ta prevod pomagal slovensko
govorečim ljudem bolje razumeti licenco GNU Lesser GPL.</SMALL></TD>
<TD VALIGN=TOP WIDTH="50%">
<CENTER><H3><SMALL>Note!</SMALL></H3></CENTER>
<SMALL>This is an unofficial translation of the GNU Lesser General
Public License into Slovene.  It was not published by the Free
Software Foundation, and does not legally state the distribution terms
for software that uses the GNU Lesser GPL--only <A
HREF="http://www.fsf.org/copyleft/lesser.html">the original English text
of the GNU Lesser GPL</A> does that.  However, we hope that this translation
will help Slovenian speakers understand the GNU Lesser GPL
better.</SMALL></TD>
</TR>
</TABLE>
</CENTER>
<P>
<HR>
<P>
To Manj splošno dovoljenje GNU šteje kot naslednik Knjižničnega
splošnega dovoljenja GNU (ang. GNU Library General Public License).
Če želite izvedeti, zakaj je bilo to potrebno, preberite članek <A
HREF="http://www.gnu.org/philosophy/why-not-lgpl.html">Why you
shouldn't use the Library GPL for your next library</A>.
<P>

<H2>Kazalo</H2>
<UL>
<LI><A NAME="TOC1" HREF="#SEC1">MANJ SPLOŠNO DOVOLJENJE GNU</A>
<UL>
<LI><A NAME="TOC2" HREF="#SEC2">Predgovor</A>
<LI><A NAME="TOC3" HREF="#SEC3">DOLOČITVE IN POGOJI ZA RAZMNOŽEVANJE, RAZŠIRJANJE IN SPREMINJANJE</A>
<LI><A NAME="TOC4" HREF="#SEC4">Kako upoštevati te pogoje pri vaših novih knjižnicah</A>
</UL>
</UL>

<P>
<HR>
<P>



<H2><A NAME="SEC1" HREF="#TOC1">MANJ SPLOŠNO DOVOLJENJE GNU</A></H2>
<P>
Različica 2.1, februar 1999

<P>
<PRE>Pravice razširjanja &copy; 1989, 1991 Free Software Foundation, Inc.
59 Temple Place - Suite 330, Boston,  MA 02111-1307, USA.
Vsakdo sme razmnoževati in razširjati dobesedne kopije tega licenčnega
dokumenta, ni pa ga dovoljeno spreminjati.
</PRE>
<PRE>

[To je prva izdana različica manj splošnega dovoljenja GNU (ang. Lesser GPL).
 Velja tudi za naslednjico Knjižničnega splošnega dovoljenja GNU (ang.
 GNU Library Public License), različice 2, zato je številka različice 2.1.]
</PRE>


<H2><A NAME="SEC2" HREF="#TOC2">Predgovor</A></H2>

<P>
Licenčne pogodbe večine programja so zasnovane tako, da vam
preprečujejo njegovo svobodno razdeljevanje in spreminjanje.  Za
razliko od teh vam nameravajo <I>Splošna dovoljenja GNU</I> (angl. GNU
General Public Licenses) zajamčiti svobodo pri razdeljevanju in
spreminjanju prostega programja ter s tem zagotoviti, da ostane
programje prosto za vse njegove uporabnike.
<P>
To dovoljenje, Manj splošno dovoljenje, se nanaša na nekatere posebej
zasnovane programske pakete -- navadno knjižnice -- ustanove <I>Free
Software Foundation</I> in na vse druge programe, katerih avtorji so
se zavezali k njeni uporabi.  Tudi vi ga lahko uporabljate, a najprej
vam priporočamo, da glede na razlago spodaj pazljivo razmislite, ali
je v določenem primeru bolje uporabljati to dovoljenje, ali morda
navadno Splošno dovoljenje.
<P>
Ko govorimo o prostem programju, imamo s tem v mislih svobodo, ne
cene.  Naša splošna dovoljenja GNU vam zagotavljajo, da imate pravico
razširjati kopije prostega programja (in zaračunavati za to storitev,
če tako želite); da dobite izvorno kodo ali jo lahko dobite, če tako
želite; da lahko spreminjate programje ali uporabljate njegove dele v
novih prostih programih; in da veste, da lahko počnete vse te stvari.
<P>
Zaradi zavarovanja vaših pravic moramo uvesti omejitve, ki
prepovedujejo vsakomur, da bi vam te pravice kratil ali od vas
zahteval predajo teh pravic. Te omejitve se preslikajo v določene
odgovornosti za vas, če razširjate kopije programja ali ga
spreminjate.
<P>
Na primer, če razširjate kopije neke knjižnice, bodisi zastonj ali za
plačilo, morate dati prejemnikom vse pravice, ki jih imate sami.
Prepričati se morate, da bodo tudi oni prejeli ali imeli dostop do
izvorne kode.  Če s knjižnico povezujete drugo kodo, morate
prejemnikom ponuditi popolne objektne datoteke, tako da jih lahko
potem, ko knjižnico spremenijo, vnovič povežejo s knjižnico in
prevedejo.  In morate jim pokazati te pogoje (pravzaprav izvirnik,
opomba prevajalca), da bodo poznali svoje pravice.
<P>
Vaše pravice varujemo z dvema korakoma: (1) s pravno zaščito knjižnice
in (2) ponujamo vam to licenco, ki vam daje pravno dovoljenje za
razmnoževanje, razširjanje in/ali spreminjanje knjižnice.
<P>
Zaradi zaščite vsakega distributerja želimo zagotoviti, da vsakdo
razume, da za to prosto knjižnico ni nobenega jamstva.  Če je
knjižnico spremenil nekdo drug in jo posredoval naprej, želimo, da
njeni prejemniki vedo, da to, kar imajo, ni izvirnik, zato da se
problemi, ki jih povzročijo drugi, ne bodo odražali na ugledu
izvornega avtorja.
<P>
Končno, vsakemu prostemu programu nenehno grozijo programski patenti.
Želimo se izogniti nevarnosti, da bi razširjevalci prostega programa
posamično dobivali patentne licence in s tem naredili program
lastniški (angl.  proprietary).  Za preprečitev tega jasno zahtevamo
da mora biti vsak patent za katerokoli izpeljano različico knjižnice
licenciran tako, da je popolnoma konsistenten s popolno svobodo rabe,
kot jo določa to dovoljenje.
<P>
Večino programja GNU, vključno z nekaterimi knjižnicami, pokriva
navadno Splošno dovoljenje GNU.  To dovoljenje, Manj splošno
dovoljenje, se nanaša na določene posebne knjižnice, in se precej
razlikuje od navadnega Splošnega dovoljenja.  To dovoljenje
uporabljamo za tiste knjižnice, za katere želimo omogočiti tudi
povezovanje v neproste programe.
<P>
Ko se program poveže s knjižnico, najsibo statično ali pa s pomočjo
deljene knjižnice, je kombinacija obojega skupaj, legalno gledano,
združeno delo, izpeljanka izvirne knjižnice.  Navadno Splošno
dovoljenje torej dovoljuje takšno povezovanje le, če celotna
kombinacija zadošča prav tam določenim kriterijem svobode.  Manj
splošno dovoljenje dovoljuje bolj ohlapne pogoje za povezovanje
druge kode s knjižnico.
<P>
Tem dovoljenju pravimo ,,Manj`` splošno dovoljenje, saj manj zavaruje
svobodo uporabnika kot pa navadno Splošno dovoljenje.  Drugim
razvijalcem prostega programja tudi ponuja manj prednosti pred
konkurenčnimi neprostimi programi.  Te pomanjkljivosti so razlog, da
smo za številne knjižnice uporabili navadno Splošno dovoljenje.
Vendar Manj splošno dovoljenje v določenih pogojih pomeni prednost.
<P>
Denimo, da v redkih primerih obstaja posebna potreba spodbuditi kar
najširšo rabo določene knjižnice, da bi ta postala de-facto standard.
Da lahko to dosežemo, mora biti neprostim programom dovoljeno
uporabljati to knjižnico.  Pogosteje se zgodi, da prosta knjižnica
opravi enako delo kot široko uporabljane neproste knjižnice.  V tem
primeru pridobimo le malo, če omejimo rabo proste knjižnice le na
prosto programje, zato raje uporabimo Manj splošno dovoljenje.
<P>
V drugih primerih dovoljenje rabe določene knjižnice v neprostih
programih omogoči večjemu številu ljudi, da uporabljajo večji obseg
prostega programja.  Dovoljenje za uporabo knjižnice GNU C v neprostih
programih, je, denimo, omogočilo mnogim ljudem, da so uporabljali
popoln operacijski sistem GNU, kot tudi njegovo inačico, operacijski
sistem GNU/Linux.
<P>
Čeprav Manj splošno dovoljenje manj zaščiti uporabnikovo svobodo, pa
vendarle zagotavlja, da ima uporabnik programa, ki je povezan s
knjižnico, proste roke pri poganjanju tega programa s spremenjeno
različico te knjižnice.
<P>
Sledijo natančne določitve in pogoji za razmnoževanje, razširjanje in
spreminjanje.  Pozorni bodite na razliko med ,,delom, ki temelji na
knjižnici`` in ,,delom, ki uporablja knjižnico``.  Prvo vsebuje kodo,
izpeljano iz knjižnice, medtem, ko mora biti drugo kombinirano s
knjižnico, da lahko teče.

<P>

<H2><A NAME="SEC3" HREF="#TOC3">DOLOČITVE IN POGOJI ZA RAZMNOŽEVANJE, RAZŠIRJANJE IN SPREMINJANJE</A></H2>

<DL COMPACT>

<DT><B>0.</B></DT>
<DD>
Licenca se nanaša na vsako programsko knjižnico ali drug program, ki
vsebuje obvestilo lastnika avtorskih pravic (angl.\ copyright holder)
ali druge pooblaščene osebe, z izjavo, da se lahko distribuira pod
pogoji Manj splošnega dovoljenja GNU (angl.\ Lesser General Public
License), imenovanega tudi ,,ta licenca``.  Vsakega izdajatelja
licence naslavljamo kot ,,vas``.
<P>
,,Knjižnica`` pomeni zbirko programskih funkcij in/ali podatkov,
pripravljenih tako, da jih je moč priročno povezovati z uporabnimi
programi (ki uporabljajo nekatere teh funkcij in podatkov), da s tem
oblikujemo izvedljive datoteke.
<P>
V nadaljevanju ,,knjižnica`` pomeni vsako programsko knjižnico ali
delo, ki se razširja pod temi pogoji.  ,,Delo, ki temelji na
knjižnici`` pomeni bodisi knjižnico ali pa katerokoli izvedeno delo po
zakonu o avtorskih pravicah (angl.\ copyright law): se pravi delo, ki
vsebuje knjižnico ali njen del, bodisi dobesedno ali s spremembami
in/ali premočrtno prevedeno v drug jezik.  (Tukaj in povsod v
nadaljevanju je prevod vključen brez omejitev v pojem ,,spremembe``.)
<P>
,,Izvorna koda`` pri delih pomeni obliko dela, najprimernejšo za
izdelavo sprememb.  Pri knjižnici pomeni izvorna koda vso izvorno kodo
za vse module, ki jih vsebuje, poleg tega pa še morebitne datoteke z
definicijami vmesnika, ter skripte za nadzor prevajanja in namestitev
knjižnice.
<P>
Ta licenca pokriva izključno dejavnosti kopiranja, distribucije in
sprememb - ostale dejavnosti so izven njenega dometa.  Dejanje
poganjanja programa z uporabo knjižnice ni omejevano, in izhod it
takega programa je pokrit s to licenco le, če njegova vsebina
predstavlja delo, ki temelji na knjižnici (neodvisno od rabe knjižnice
kot orodja za pridobivanje izhoda).  Ali je to res ali ne, je
odvisno od tega, kaj knjižnica počne, in kaj počne program, ki
to knjižnico uporablja.
<P>
</DD>

<DT><B>1.</B></DT>
<DD>
Razmnožujete in razširjate lahko dobesedne izvode izvorne kode
knjižnice v enaki obliki, kot jo dobite, preko kateregakoli medija, če
le na vsakem izvodu razločno in primerno objavite obvestilo o pravicah
razširjanja in zanikanje jamstva; vsa obvestila, ki se nanašajo na to
licenco in odsotnost vsakršnega jamstva pustite nedotaknjena; in daste
vsem drugim prejemnikom programa poleg programa še izvod te licence.
<P>
Za fizično dejanje prenosa kopije lahko zaračunavate in po vaši
presoji lahko ponudite garancijsko zaščito v zameno za plačilo.
<P>
</DD>
<DT><B>2.</B></DT>
<DD>
Spreminjati smete vaš izvod ali izvode knjižnice ali katerikoli njen
del, in tako narediti delo, ki temelji na knjižnici, ter razmnoževati
in razširjati takšne spremembe ali dela pod pogoji zgornjega
razdelka&nbsp;1, če zadostite tudi vsem naslednjim pogojem:
<P>
<DL COMPACT>
<DT>a.</DT>

<DD>
Spremenjeno delo mora biti tudi samo programska knjižnica.
<P>
</DD>

<DT>b.</DT>

<DD>
Zagotoviti morate, da spremenjene datoteke nosijo vidna obvestila o
tem, da ste jih spremenili in datum vsake spremembe.
<P>
</DD>

<DT>c.</DT>
<DD>
Zagotoviti morate, da je celotno delo brezplačno licencirano tretjim
osebamo pod pogoji te licence.
<P>
</DD>

<DT>d.</DT>
<DD>
Če se funkcionalnost v spremenjeni knjižnici sklicuje na funkcijo ali
tabelo podatkov, ki jih priskrbi uporabni program, ki to
funkcionalnost uporablja, na drug način kot kot argument ob klicu
funkcionalnosti, morate v dobri veri poskrbeti, da tudi v primeru, ko
program ne ponuja take funkcije ali tabele, funkcionalnost še vedno
deluje, in izvaja katerikoli del svojega namena, ki še ostaja smiseln.
<P>
(Funkcija, ki v neki knjižnici skrbi za izračun kvadratnih korenov,
ima namen, ki je popolnoma dobro definiran in neodvisen od programa.
Podrazdelek 2.d torej zahteva, da katerakoli funkcija ali tabela, ki
jo glavni program ponuja tej funkciji, ni obvezna za pravilno
delovanje funkcije za izračuna kvadratnih korenov.)
<P>
Te zahteve se nanašajo na delo kot celoto.  Če razpoznavni razdelki
dela ne izhajajo iz knjižnice in jih je moč same po sebi razumno
obravnavati kot neodvisna in ločena dela, ta licenca in njena določila
za te razdelke ne velja, če jih razširjate kot ločena dela.  A če
razširjate iste razdelke kot dele celote, ki je delo, ki temelji na
knjižnici, mora biti razširjanje celote skladno z določili te licence,
katere dovoljenja rabe za druge uporabnike licence se razširijo na vso
celoto, in torej na vsak njen del, ne glede na to, kdo ga je napisal.
<P>
Namen tega razdelka torej ni, da bi vam dajal pravice (?) nad delom,
ki ste ga napisali sami v celoti; namesto tega je namen razdelka, da
vam da nadzor nad razširjanjem ali izpeljanko ali združenimi deli,
temelječimi na tej licenci.
<P>
Poleg tega pa uvrščanje drugega dela, ki ne temelji na knjižnici,
poleg knjižnice (ali poleg dela, ki temelji na knjižnici), na enoti
nosilca za razširjanje, ne povzroči, da bi drugo delo padlo pod domet
te licence.
<P>
</DD>
</DL>

<DT><B>3.</B></DT>
<DD>
Po želji lahko uporabite namesto te licence za dani izvod knjižnice
tudi pogoje navadnega Splošnega dovoljenja GNU.  Če želite to storiti,
morate spremeniti vsa sklicevanja na to licenco tako, da se, namesto
na to licenco, sklicujejo na navadno Splošno dovoljenje GNU (angl. GNU
General Public License), različice 2.  (Če se je pojavila različica
navadnega Splošnega dovoljenja GNU številke, večje od 2, potem lahko,
če tako želite, določite to številko različice.)  V teh obvestilih ne
spreminjajte ničesar drugega.
<P>
Ko se enkrat zgodi opisana sprememba za dani izvod, je za ta izvod to
nespremenljivo, torej Splošno dovoljenje GNU velja tudi za vse
nadaljnje izvode in izpeljana dela, ki izvirajo iz tega izvoda.
<P>
Ta možnost je uporabna, če želite prepisati del kode knjižnice v
program, ki ni knjižnica.
<P>
</DD>
<DT><B>4.</B></DT>
<DD>
Lahko prepišete ali razširjate knjižnico (ali njen del ali izpeljanko,
pod razdelkom 2) v objektni kodi ali izvedljivi obliki pod pogoji
zgornjih razdelkov 1 in 2, če jo pospremite s popolno ustrezno strojno
berljivo izvorno kodo, ki mora biti razširjana pod pogoji zgornjih
razdelkov 1 in 2 na nosilcu, navadno uporabljanem za izmenjavo
programja.
<P>
Če se razširjanje objektne kode omogoča s ponujanjem dostopa do izvoda
z določenega mesta, potem pogoju za razširjanje izvorne kode zadošča
tudi omogočenje enakega dostopa do izvorne kode, čeprav tretjim osebam
ni treba skupaj z objektno kodo prepisovati tudi izvorne kode.
<P>
</DD>
<DT><B>5.</B></DT>
<DD>
Program, ki ne vsebuje izpeljanke nobenega dela knjižnice, a je
zasnovan tako, da deluje s to knjižnico tako, da je z njo preveden ali
povezan, se imenuje ,,delo, ki uporablja knjižnico``.  Tako delo samo
po sebi ni iz knjižnice izpeljano delo, in torej pade izven dometa te
licence.
<P>
Vendar povezovanje ,,dela, ki uporablja knjižnico`` s knjižnico naredi
izvedljivo datoteko, ki je izpeljanka te knjižnice (ker vsebuje dele
knjižnice), in ne ,,delo, ki uporablja knjižnico``.  Izvedljiva
datoteka je torej pokrita s to licenco.  Pogoje razširjanja takšnih
programov določa razdelek 6.
<P>
Če ,,delo, ki uporablja knjižnico`` uporablja snov material iz glave,
ki je del knjižnice, je lahko objektna koda za delo izpeljano delo iz
knjižnice, čeprav morda izvorna koda ni.  Ali je to res je posebej
pomembno, če je delo moč povezati brez knjižnice, ali pa je delo samo
po sebi knjižnica.  Zakon povsem ne določa pogojev, da to velja.
<P>
Če takšna objektna datoteka uporablja le numerične parametre,
podatkovne strukture in načine dostopa, in male makroukaze in male
vključene funkcije (dolge deset vrstic ali manj), potem uporaba
objektne datoteke ni omejena, ne glede na to, da je legalno to
izpeljano delo.  (Izvedljive datoteke, ki vsebujejo objektno kodo in
dele knjižnice, še vedno spadajo pod razdelek 6.)
<P>
Če je sicer delo izpeljano iz knjižnice, lahko razširjate izvorno kodo
dela pod pogoji razdelka 6.  Katerekoli izvedljive datoteke, ki tudi
vsebujejo delo, spadajo pod razdelek 6, ne glede na to, ali so
neposredno povezane s samo knjižnico ali ne.
<P>
</DD>
<DT><B>6.</B></DT>
<DD>
Kot izjemo glede na zgornje razdelke lahko tudi kombinirate ali
povezujete ,,delo, ki uporablja knjižnico`` s knjižnico, ki izdela
delo, ki vsebuje dele knjižnice, in razširjate to delo pod pogoji po
vaši izbiri, če ti pogoji dovoljujejo spreminjanje dela za
uporabnikovo lastno ravo in reverzni inženiring za razhroščevanje
takšnih sprememb.
<P>
Poleg vsakega izvoda dela morate dodati jasno obvestilo, da delo
uporablja knjižnico in da rabo knjižnice določa ta licenca.  Oddati
morate tudi izvod te licence.  Če delo med izvajanjem izpisuje pravice
razširjanja, morate med njimi vključiti tudi sporočilo o pravicah
razširjanja za knjižnico, kot tudi sklic, ki usmerja uporabnika na
izvod te licence.  Narediti morate tudi eno od teh stvari:
<P>
<DL COMPACT>
<DT>a.</DT>
<DD>
Opremite delo s popolno ustrezno strojno berljivo izvorno kodo za
knjižnico, vključno z vsemi spremembami v tem delu (ki mora biti
razširjano pod pogoji zgornjih razdelkov 1 in 2); in, če delo ni
izvedljivo povezano s knjižnico, popolno strojno berljivo ,,delo, ki
uporablja knjižnico``, kot objektno kodo in/ali izvorno kodo, tako da
lahko uporabnik spremeni knjižnico in potem vnovič poveže program, da
izdela spremenjeno izvedljivo datoteko, ki vsebuje spremenjeno
knjižnico.  (Razume se, da uporabnik, ki spremeni vsebino
definicijskih datotek v knjižnici, morda ne bo mogel vnovič prevesti
programa, da bi uporabil spremenjene definicije.)
<P>
</DD>
<DT>b.</DT>
<DD>
Za povezovanje s knjižnico uporabite primeren mehanizem deljenih
knjižnic.  Primeren mehanizem (1) ob teku uporablja izvod programa, ki
že obstaja v uporabnikovem računalniškem sistemu, namesto, da bi
prepisal knjižnične funkcije v samo izvedljivo datoteko, in (2)
pravilno deluje s spremenjeno različico knjižnice, če jo uporabnik
namesti, če je le vmesnik spremenjene različice združljiv z različico,
za katero je bilo delo izdelano.
<P>
</DD>
<DT>c.</DT>
<DD>
Opremite delo s pisno ponudbo, veljavno vsaj tri leta, ki ponuja
istemu uporabniku materiale, določene v zgornjem podrazdelku 6a, proti
plačilu zneska, ki ne presega stroške takega distribuiranja.
<P>
</DD>
<DT>č.</DT>
<DD>
Če se razširjanje dela omogoča s ponujanjem dostopa do izvoda z
določenega mesta, ponudite enak dostop do izvoda zgoraj omenjenih
materialov z istega mesta.
<P>
</DD>
<DT>d.</DT>
<DD>
Preverite, da je uporabnik že prejel izvod teh materialov ali, da ste
temu uporabniku izvod že poslali.
<P>
</DD>
</DL>
<P>
Za izvedljivo datoteko mora zahtevana oblika ,,dela, ki uporablja
knjižnico`` vsebovati podatke in pomožne programe, ki so potrebni za
reproduciranje izvedljive datoteke.  Vendar, kot posebna izjema, ni
treba, da materiali, ki se razširjajo, vsebujejo karkoli, kar se
navadno razširja (bodisi v izvorni ali binarni obliki) z glavnimi
komponentami (prevajalnik, jedro, in tako naprej) operacijskega
sistema v katerem teče izvedljivi program, razen, če izvedljivo
datoteka spremlja sama komponenta.
<P>
Lahko se zgodi, da te zahteve nasprotujejo licenčnim omejitvam drugih
lastniških knjižnic, ki navadno ne spremljajo operacijskega sistema.
Takšno nasprotovanje pomeni, da jih ne morete uporabljati hkrati s
knjižnico v izvedljivi datoteki, ki jo boste razširjali.
<P>
</DD>
<DT><B>7.</B></DT>
<DD>
Dele knjižnice, ki so dela, temelječa na Knjižnici, lahko uvrstite v
skupno knjižnico z drugimi deli knjižnice, ki jih ta Licenca ne
pokriva, ter razširjate takšno kombinirano knjižnico, če je sicer
dovoljeno ločeno razširjati Knjižnico in druge dele knjižnice, in če
naredite ti dve stvari:
<P>
<DL COMPACT>
<DT><B>a)</B></DT>
<DD>
Kombinirano knjižnico pospremite z izvodom istega dela, ki temelji na
Knjižnici, brez kakršnihkoli dodatnih delov knjižnice.  To se mora
razširjati pod pogoji iz zgornjih razdelkov.
<DT><B>b)</B></DT>
<DD>
Poleg kombinirane knjižice podaste vidno obvestilo, da deli knjižnice
temeljijo na Knjižnici, in pojasnite, kje najti ustrezno nekombinirano
obliko istega dela.
</DL>
<P>
<DT><B>8.</B></DT>
<DD>
Knjižnice ne smete prepisovati, spreminjati, podlicencirati, jo
povezovati, ali distribuirati, razen, če to ni izrecno dovoljeno s to
Licenco.  Vsak siceršnji poskus prepisovanja, spreminjanja,
podlicenciranja, povezovanja, ali razširjanja te Knjižnice, je sicer
neveljaven, in vam samodejno odvzame pravice, izhajajoče iz te
Licence.  Vendar pa Licenca za stranke, ki od vas prejmejo izvode ali
pravice pod to Licenco, kljub temu velja, če jo le te stranke v celoti
upoštevajo.
<P>
<DT><B>9.</B></DT>
<DD>
Ni vam treba sprejeti te licence, saj je niste podpisali. Vendar vam
razen nje nič ne dovoljuje spreminjanja ali razširjanja Knjižnice ali
iz nje izpeljanih del.  Če ne sprejmete te licence, ta dejanja
prepoveduje zakon.  Torej, s spremembo ali razširjanjem Knjižnice (ali
kateregakoli dela, ki temelji na Knjižnici), pokažete svoje strinjanje
s to licenco in z vsemi njenimi določitvami in pogoji za
razmnoževanje, razširjanje ali spreminjanje knjižnice ali del, ki
temeljijo na njej.
<P>
<DT><B>10.</B></DT>
<DD>
Vsakič, ko razširjate Knjižnico (ali katerokoli delo, ki temelji na
Knjižnici), prejemnik samodejno prejme licenco od izvirnega
izdajatelja licence (angl. original licensor) za razmnoževanje,
razširjanje ali spreminjanje knjižnice ali za povezovanje z njo, glede
na ta določila in pogoje. Ne smete vsiljevati nobenih nadaljnjih
omejitev izvajanja prejemnikovih pravic, podeljenih tukaj. Niste
odgovorni za vsiljevanje strinjanja tretjih oseb s to licenco.
<P>
<DT><B>11.</B></DT>
<DD>
Če so vam, kot posledica presoje sodišča ali suma kršitve patenta ali
zaradi kateregakoli drugega razloga (ne omejenega zgolj na patentna
vprašanja), vsiljeni pogoji (bodisi z odlokom sodišča, sporazumom ali
drugače), ki nasprotujejo pogojem te licence, vas ne odvezujejo
pogojev te licence. Če knjižnice ne morete razširjati tako, da hkrati
zadostite svojim obvezam pod to licenco in katerimkoli drugim
pristojnim obvezam, potem posledično sploh ne smete razširjati
Knjižnice. Na primer, če patentna licenca ne dovoli razširjanja
knjižnice brez plačevanja avtorskega honorarja vseh, ki prejmejo
kopije neposredno ali posredno od vas, potem je edina možna pot, da
zadostite temu pogoju in tej licenci ta, da se v celoti vzdržite
razširjanja knjižnice.
<P>
Če se za katerikoli del tega razdelka ugotovi, da je neveljaven ali da
se ga ne da izvajati pod kateremkoli določenim pogojem, je mišljeno,
da velja usmeritev tega razdelka (angl. balance of the section) in
razdelek kot celota velja v drugih primerih.
<P>
Namen tega razdelka ni, da bi vas napeljeval h kršitvi patentov ali
drugih trditev lastništva pravic ali izpodbijal veljavnost katerihkoli
takšnih trditev; edini namen tega razdelka je ščitenje integritete
sistema distribucije prostega programja, ki je izveden s prakso javnih
licenc.  Mnogi ljudje so radodarno prispevali k širokemu naboru
programja, razširjanega skozi ta sistem, v upanju na njegovo dosledno
izvajanje; od avtorja/dajalca je odvisno, če je pripravljen razširjati
programje skozi katerikoli drug sistem, in izdajatelj licence ne more
vsiljevati te izbire.
<P>
Ta razdelek namerava temeljito pojasniti, kaj so predvidene posledice
nadaljevanja licence.
<P>
<DT><B>12.</B></DT>
<DD>
Če sta razširjanje in/ali uporaba programa omejena v določenih
državah, bodisi zaradi patentov ali vmesnikov s posebno pravico
razširjanja (angl. copyrighted interfaces), lahko izvirni lastnik ali
lastnica pravic razširjanja, ki postavlja Knjižnico pod to licenco,
doda eksplicitno zemljepisno omejitev razširjanja, ki izključuje te
države, tako da je razširjanje dovoljeno le v in med državami, ki niso
na tak način izključene. V takem primeru ta licenca vključuje
omejitve, kot da so napisane v telesu te licence.
<P>
<DT><B>13.</B></DT>
<DD>
Ustanova <EM>Free Software Foundation</EM> lahko od časa do časa
izdaja preurejene in/ali nove različice Manj splošne javne licence
(angl. Lesser General Public License).  Nove različice bodo pisane v
duhu trenutne različice, vendar se lahko razlikujejo v podrobnostih,
ki bodo obdelovale nove težave ali poglede.
<P>
Vsaki različici je prirejena razločevalna številka različice.  Če
knjižnica določa številko različice te licence, ki se nanaša na njo in
,,na katerekoli poznejše različice``, imate izbiro upoštevanja pogojev
in določil bodisi te različice ali katerekoli poznejše različice, ki
jo je izdala ustanova <EM>Free Software Foundation</EM>.  Če knjižnica
ne določa številke različice te licence, lahko izberete katerokoli
različico, ki jo je kdajkoli izdala ustanova <EM>Free Software
Foundation</EM>.
<P>
<DT><B>14.</B></DT>
<DD>
Če želite vključiti dele knjižnice v druge proste programe, katerih
pogoji razširjanja so drugačni, pišite avtorju in ga prosite za
dovoljenje.  Za programje, katerega pravice razširjanja ima Free
Software Foundation, pišite na Free Software Foundation; včasih
naredimo izjemo pri tem. Našo odločitev bosta vodila dva cilja:
ohranitev prostega statusa vseh izvedenih del iz našega prostega
programja in spodbujanje razdeljevanja in ponovne uporabe programja na
splošno.
<P>
<CENTER><STRONG>BREZ JAMSTVA</STRONG></CENTER>
<P>
<DT><B>15.</B></DT>
<DD>
KER JE KNJIŽNICA LICENCIRANA KOT BREZPLAČNA, NI NOBENEGA JAMSTVA ZA
KNJIŽNICO DO MEJE, KI JO DOLOČA PRISTOJNI ZAKON.  RAZEN, ČE NI DRUGAČE
NAPISANO, IMETNIKI PRAVIC RAZŠIRJANJA IN/ALI DRUGE OSEBE PONUJAJO
KNJIŽNICO ,,TAKO, KOT JE``, BREZ ZAGOTOVILA KAKRŠNEKOLI VRSTE,
NEPOSREDNEGA ALI POSREDNEGA, KAR VKLJUČUJE, A NI OMEJENO NA POSREDNA
JAMSTVA CENOVNE VREDNOSTI IN PRIMERNOSTI ZA DOLOČENO RABO.  CELOTNO
TVEGANJE GLEDE KAKOVOSTI IN DELOVANJA PROGRAMA PREVZAMETE SAMI. ČE SE
KNJIŽNICA IZKAŽE ZA OKVARJENO, SAMI NOSITE STROŠKE VSEH POTREBNIH
STORITEV, POPRAVIL ALI POPRAVKOV.
<P>
<DT><B>16.</B></DT>
<DD>
V NOBENEM PRIMERU, RAZEN ČE TAKO PRAVI VELJAVNI ZAKON ALI JE PISNO
DOGOVORJENO, NE BO LASTNIK PRAVIC RAZŠIRJANJA ALI KATERAKOLI DRUGA
OSEBA, KI LAHKO SPREMENI IN/ALI PONOVNO RAZŠIRJA KNJIŽNICO, KOT JE
DOVOLJENO ZGORAJ, PREVZEL ODGOVORNOSTI ZARADI ŠKODE, NAJSI GRE ZA
SPLOŠNO, POSEBNO, NENAMERNO ŠKODO ALI ŠKODO, IZHAJAJOČO IZ UPORABE ALI
NEZMOŽNOSTI UPORABE KNJIŽNICE (VKLJUČNO Z, A NE OMEJENO NA, IZGUBO
PODATKOV ALI NENATANČNO OBDELAVO PODATKOV ALI IZGUBO, POVZROČENO VAM
ALI TRETJIM OSEBAM ALI NEZMOŽNOST KNJIŽNICE, DA BI DELOVALA S KAKO
DRUGO PROGRAMSKO OPREMO), ČETUDI JE BIL TAK LASTNIK ALI DRUGA OSEBA
OBVEŠČEN O MOŽNOSTI NASTANKA TAKŠNE ŠKODE.
<P>
</DL>

<H2>KONEC DOLOČB IN POGOJEV</H2>

<H2><A NAME="SEC4" HREF="#TOC4">Kako upoštevati te pogoje pri vaših novih knjižnicah</A></H2>
<P>
Če razvijate novo knjižnico in želite, da bi bila kar najbolj uporabna
za javnost, vam priporočamo, da jo proglasite za prosto programje, ki
ga lahko vsakdo razširja in spreminja pod zgornjimi pogoji (ali,
alternativno, pod pogoji navadnega Splošnega dovoljenja GNU, ang. GNU
General Public License).
<P>
Za kaj takega vaši knjižnici pripnite naslednja sporočila (pravzaprav,
pripnite izvirna angleška sporočila, tako jih bo razumelo več ljudi).
Najvarneje je, da jih pripnete na začetek vsake izvirne datoteke, saj
boste tako najbolj učinkovito izrazili odsotnost jamstva; vsaka
datoteka pa bi morala vsebovati tudi vrstico ,,o pravicah
razširjanja`` (angl. copyright) in kazalec, kje najti polno sporočilo.
<P>

<BLOCKQUOTE>
<PRE>
<VAR>Vrstica, v kateri podate ime knjižnice in kratek opis, kaj počne.</VAR>
Copyright (C) <VAR>leto</VAR>  <VAR>ime avtorja</VAR>

Ta knjižnica spada med prosto programje; lahko jo razširjate in/ali
spreminjate pod pogoji Manj splošnega dovoljenja GNU (GNU Lesser
General Public License), kot ga je objavila ustanova Free Software
Foundation; bodisi različice 2.1 ali (po vaši izbiri) katerekoli
poznejše različice te licence.

Ta knjižnica se razširja v upanju, da bo uporabna, vendar BREZ
VSAKRŠNEGA JAMSTVA; tudi brez posredne zagotovitve CENOVNE VREDNOSTI
ali PRIMERNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN.  Za podrobnosti glejte besedilo GNU
Lesser General Public License.

Skupaj s to knjižnico bi morali prejeti izvod Manj splošnega
dovoljenja GNU (GNU Lesser General Public License); če ga niste,
pišite na Free Software Foundation, Inc., 59 Temple Place, Suite 330,
Boston, MA 02111-1307, USA.
</PRE>
</BLOCKQUOTE>

<P>
Dodajte tudi informacije o tem, kako stopiti v stik z vami po
elektronski ali papirni pošti.
<P>
Pridobiti bi morali tudi vašega delodajalca (če delate kot programer)
ali vašo šolo, če jo obiskujete, da napiše ,,odrekanje pravicam
razširjanja`` za knjižnico, če je to potrebno.  Tukaj je primer, imena
prilagodite:
<BLOCKQUOTE><PRE>
Jojodin, d. o. o., se s tem dokumentom odreka vsem pravicam,
izhajajočih iz razširjanja knjižnice, za knjižnico `Frumb' (ki
prikroji levi gumb), ki jo je napisal Janez Hekeršek.

podpis Tineta Bogataja, 1. april 2000
Tine Bogataj, predsednik vic
</PRE></BLOCKQUOTE>
<P>
<HR>
</BODY>
</HTML>