<!DOCTYPE article PUBLIC "-//OASIS//DTD DocBook V3.1//EN" [
<!ENTITY version "3.0beta4">
<!ENTITY s-linux-si "<link linkend=linux-si>Linux v Sloveniji</link>">
<!ENTITY s-pisave-konzola "<link linkend=pisave-konzola>Konzola</link>">
<!ENTITY s-tipk-konz "<link linkend=tipk-konz>Konzola</link>">
<!ENTITY s-bash "<link linkend=bash>Bash</link>">
<!ENTITY s-tcsh "<link linkend=tcsh>Tcsh</link>">
<!ENTITY s-pisave-x11 "<link linkend=pisave-x11>X Window System</link>">
<!ENTITY s-pisave-type1 "<link linkend=pisave-type1>Postscript v X11</link>">
<!ENTITY s-tipk-x11 "<link linkend=tipk-x11>X Window System</link>">
<!ENTITY s-xterm "<link linkend=xterm>Xterm</link>">
<!ENTITY s-zaslon "<link linkend=zaslon>Prikaz naših znakov na zaslonu</link>">
<!ENTITY s-shell "<link linkend=shell>Ukazne lupine</link>">
<!ENTITY s-xkb "<link linkend=xkb>XKB</link>">
<!ENTITY s-locale "<link linkend=locale>Slovensko jezikovno okolje</link>">
<!ENTITY s-zahvala "<link linkend=zahvala>Zahvala</link>">
<!ENTITY s-zlogovanje "<link linkend=zlogovanje>Slovenska pravila za deljenje besed</link>">
<!ENTITY s-ispell "<link linkend=ispell>Črkovanje: Ispell</link>">
<!ENTITY s-tisk-cp "<link linkend=tisk-cp>Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z našimi znaki</link>">
<!ENTITY s-ogonkify "<link linkend=ogonkify>Ogonkify</link>">
<!ENTITY s-yudit "<link linkend=yudit>Yudit</link>">
]>
<!-- $Id: Slovenian-HOWTO.sgml,v 2.72 2002/03/23 14:15:31 roman Exp $ -->
<article status=draft>
<?html-filename Slovenian-HOWTO.html>
<artheader>
<title>Slovenian HOWTO</title>
<author>
<firstname>Primož</firstname>
<surname>Peterlin</surname>
<affiliation>
<address>
<email>primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si</email>
</address>
</affiliation>
</author>
<releaseinfo>Različica &version;</releaseinfo>
<edition>&version;</edition>
<pubdate role="cvs">$Date: 2002/03/23 14:15:31 $</pubdate>
<copyright>
<year>1996</year>
<year>1999</year>
<year>2000</year>
<year>2001</year>
<year>2002</year>
<holder>Primož Peterlin</holder>
</copyright>
<legalnotice>
<title>Uporaba in razširjanje</title>
<para>Ta spis lahko uporabljate in razširjate pod pogoji,
navedenimi v licenci <ulink
url="http://www.gnu.org/copyleft/fdl.html">GNU Free
Documentation License</ulink>.</para>
<para>Informacije v tem spisu so podane v veri, da so točne in
koristne, vendar zanje ne jamčimo, ne izrecno ne
implicirano, tudi za to ne, da so primerne za trženje ali
rabo. Uporabljate jih zgolj na lastno odgovornost. Avtor ne bo odgovoren
za morebitno škodo, posredno ali neposredno, ki bi nastala
kot posledica rabe informacij iz tega spisa.</para>
</legalnotice>
<legalnotice>
<title>Note to English readers</title>
<para>This document may be used and distributed under the terms
set forth in the <ulink
url="http://www.gnu.org/copyleft/fdl.html">GNU Free
Documentation License</ulink>.</para>
<para>The information in this document is provided in belief of
being accurate and useful, however without any warranty,
expressed or implied, including, but not limited to, the implied
warranties of merchantability or fitness for a particular
purpose. The entire risk of using the information goes with the
user. The author can not be liable for any possible damage,
direct or indirect, arising from the use of information provided
in this document.</para>
</legalnotice>
<revhistory>
<revision>
<revnumber>3.0</revnumber>
<date>2001-12-27</date>
<authorinitials>pp</authorinitials>
<revremark>
Izvirnik spisa je pretvorjen iz oblike Linuxdoc v
Docbook. Razširil razdelek o programiranju z uporabo paketa
GNU gettext. Posodobil uvodni odstavek o tem, kaj je
Linux. Poleg nabora ISO 8859-2 omenjam tudi ISO 10646. Ob
ukazu recode omenjam tudi iconv. Izpustil odstavek o tem,
zakaj v prejšnjih izdajah ni bilo naših znakov. Posodobil
navodila za uporabo StarOffice 5.2. Jernej Kovačič je
prispeval opis rabe programov Yudit, Xfmail in
Wprint. Miha Tomšič pa opis prikaza naših znakov v
Magic Point.
</revremark>
</revision>
<revision>
<revnumber>2.22</revnumber>
<date>2000-02-24</date>
<authorinitials>pp</authorinitials>
<revremark>
Popravljen naslov Alveestrandovega števca uporabnikov. Ob
ukazu "setfont" je obravnavan tudi njegov novejši
nadomestek, "consolechars". Ob slovenskem besedišču za
ispell so podana navodila za uporabo paketov rpm. Dodana
informacija Andraža Hvalice o tem, kako ukrotiti Amayo.
Kazalci na lokacije ispell-sl v strežnikih FTP Red Hat in
Caldera. Andrej Komelj dodan na seznam sodelavcev, s katerega
je bil pomotoma izpadel. Popravljen naslov Marka
Samasturja. Upoštevan nov žalostni status paketa
SGMLtools. Popravljeni kazalci na strežnik CAMTP v
Mariboru. Počedeni pogoji rabe, da ne postavljamo
dodatnih pogojev glede na licenco LDP. Vnesena razdelka o
XKB in KDE, ki ju je napisal Marko Samastur. Dopisano še
nekaj malega o slovenskem jezikovnem okolju. Dodana
informacija Milana Gaborja o urejevalniku AbiWord.
</revremark>
</revision>
<revision>
<revnumber>2.9</revnumber>
<date>1999-02-15</date>
<authorinitials>pp</authorinitials>
<revremark>
Zadnja izdaja, objavljena na www.linuxdoc.org.
</revremark>
</revision>
<revision>
<revnumber>1.0</revnumber>
<date>1996-10-30</date>
<authorinitials>pp</authorinitials>
<revremark>
Prva objavljena izdaja spisa Slovenian-HOWTO.
</revremark>
</revision>
</revhistory>
<abstract>
<title>Povzetek</title>
<para>
Slovenian-HOWTO je zbirka receptov za poslovenjenje sistema
Linux. Opisan je vnos slovenskih znakov s tipkovnice,
prikaz teh znakov na zaslonu in odtis na tiskalniku. Ogledamo si splošno
zasnovo <emphasis>krajevne prilagoditve</emphasis> (pogosto se
zanjo uporablja tudi tujka <emphasis>lokalizacija</emphasis>)
programov, kot jo podpirajo sistemi
<acronym>GNU</acronym>. Opisana je tudi prilagoditev nekaterih
priljubljenih programov za delo s slovenščino; med njimi so
urejevalniki in pisarniški paketi, programi za elektronsko
pošto in spletni brskalniki, ukazne lupine, terminalski
posnemovalniki in različni drugi programi. Na koncu podajamo kratek
pregled virov za Linux pri nas.
</para>
<para><foreignphrase>Note to English readers: this document
addresses Linux localization issues specific to Slovenian
locale.</foreignphrase></para>
</abstract>
</artheader>
<sect1 id="uvod">
<title>Uvod</title>
<sect2 id="linux-kaj">
<title>Kaj je Linux?</title>
<para>Linux je izvedba večopravilnega, večuporabniškega
operacijskega sistema Unix za računalnike s procesorji Intel
(80386, 80486, izvirni Pentium in vse njegove novejše izvedbe),
Digital AXP 21x64 (Alpha), Sun SPARC in Motorola 680x0, Power
PC, MIPS, ARM in druge, nekako v razredu od ročnih računalnikov Palm do
velikih računalnikov IBM S/390, vštevši oboje. Jedro
operacijskega sistema je ob pomoči in sodelovanju številnih
zanesenjakov iz interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X
Window System in BSD sestavlja sodobno programsko okolje,
enakovredno komercialnim različicam sistema Unix.</para>
<para>Linux je prosti program, dostopen skupaj z izvirno kodo.
Najnovejše različice programja za Linux je moč najti na:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>
<ulink url="ftp://ibiblio.org/pub/Linux/">Ibiblio</ulink>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para>
<ulink url="ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/">TSX-11</ulink>
</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Obe mesti sta navadno težko dostopni in zelo zasedeni,
zato uporabimo eno od številnih mest, na katerih se zrcali vsebina
zgornjih dveh; pametno je, da začnemo na katerem od domačih
zrcal; našteta so v poglavju &s-linux-si;.</para>
<para>Večina pa verjetno tudi teh naslovov ne bo potrebovala,
saj smo zadovoljni že z Linuxom, s kakršnim postreže
ta ali ona <emphasis>distribucija</emphasis>. Med tistimi, ki
bolj ali manj dobro pokrivajo prilagoditve Linuxa slovenskemu
jezikovnemu okolju, omenimo <ulink
url="http://www.redhat.com/">Red Hat</ulink>, <ulink
url="http://www.mandrakesoft.com/">Mandrake</ulink>, <ulink
url="http://www.euroteh.si/">SuSE</ulink> in <ulink
url="http://www.pasadena.si/">Pingo</ulink> (slednja je
pravzaprav dopolnjena in prilagojena distribucija Red Hat
6.2).</para>
</sect2>
<sect2 id="zapis">
<title>Dogovor o zapisu</title>
<para>V tem spisu so zgledi izpisani v pisavi nespremenljive širine,
npr.</para>
<screen>
echo "Pozdravljeni"</screen>
<para>Psevdoimena v zgledih so izpisana z ležečo različico iste
pisave, npr.</para>
<cmdsynopsis>
<command>ls</command> <arg
choice=plain><replaceable>datoteka</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
<para>Tu se od bralca ali bralke pričakuje, da bo psevdonime
<filename><replaceable>datoteka</replaceable></filename>
nadomestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.</para>
<para>Z znakom <literal remap="tt">˜</literal> se po
ustaljenem običaju v sistemih Unix označuje osnovno področje
uporabnika (za uporabnika z imenom
<emphasis>uporabnik</emphasis> je to navadno
<filename>/home/<replaceable>uporabnik</replaceable></filename>). Nanj
kaže tudi sistemska spremenljivka
<envar>$HOME</envar>.</para>
<para>Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu
vseskozi rabljen zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni
lupini in njenih izpeljankah (Kornova lupina, lupina
<command>bash</command>). Bralec ali bralka, ki uporablja
ukazno lupino C (<command>csh</command> ali
<command>tcsh</command>), bo znal(a) sam(a) prevesti
zglede</para>
<cmdsynopsis>
<arg choice=plain>SPREMENLJIVKA</arg> <arg
choice=plain>=<replaceable>vrednost</replaceable>; </arg>
<command>export</command> <arg
choice=plain>SPREMENLJIVKA</arg>
</cmdsynopsis>
<para>ali celo obliko, ki jo dopušča <literal
remap="tt">bash</literal>:</para>
<cmdsynopsis>
<command>export</command> <arg
choice=plain>SPREMENLJIVKA</arg> <arg
choice=plain>=<replaceable>vrednost</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
<para>v analogne</para>
<cmdsynopsis>
<command>setenv</command> <arg
choice=plain>SPREMENLJIVKA</arg> <arg
choice=plain><replaceable>vrednost</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="quick">
<title>Za nestrpne</title>
<para>To poglavje ponuja nekakšna »Izbrana poglavja iz
slovenskega HOWTO« za tiste, ki se jim mudi, da bi
bodisi v znakovnem bodisi v grafičnem načinu takoj začeli
tipkati z našimi znaki, k branju celotnega spisa pa bi se radi vrnili
kdaj pozneje v miru. Samo še to naj omenim, da sta
prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X Window System povsem
neodvisni.</para>
<sect2 id="quick-konzola">
<title>Naši znaki na konzoli</title>
<para>Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu
iz razlogov, ki po starosti daleč prekašajo povprečnega
uporabnika Linuxa, včasih pravi tudi
<emphasis>konzola</emphasis>) prilagodimo delu z našimi
znaki:</para>
<para>
<orderedList>
<listitem>
<para>Omogočiti moramo prikaz naših znakov v znakovnem
načinu. Opisano v razdelku &s-pisave-konzola; poglavja
»Prikaz naših znakov na zaslonu«.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Nastaviti moramo ustrezno preslikavo
tipkovnice. Opisano v razdelku &s-tipk-konz;
poglavja »Tipkovnica«.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo
dovoljevala vnos osembitnih znakov. Opisano v razdelku
&s-bash;, v podpoglavju o ukaznih lupinah (ali
v razdelku &s-tcsh;, če uporabljate to
ukazno lupino).</para>
</listitem>
</orderedlist>
</para>
</sect2>
<sect2 id="quick-x11">
<title>Naši znaki v okolju X Window System</title>
<para>Z okoljem X Window System je podobno kakor s konzolo, le pot
je malce daljša.</para>
<para>
<orderedList>
<listitem>
<para>Namestiti moramo naše znake in pripraviti grafično
okolje X Window System do tega, da jih bo
uporabljalo. Opisano v razdelku &s-pisave-x11; poglavja
»Prikaz naših znakov na zaslonu«.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v
razdelku &s-tipk-x11; poglavja
»Tipkovnica«.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Nastaviti moramo terminalski posnemovalnik, da bo
prikazoval naše znake. Opisano v razdelku
&s-xterm; poglavja o terminalskih
posnemovalnikih.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo
dovoljevala vnos osembitnih znakov. Opisano v razdelku
&s-bash;, v podpoglavju o ukaznih lupinah (ali
v razdelku &s-tcsh;, če uporabljate to ukazno
lupino).</para>
</listitem>
</orderedlist>
</para>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="zaslon">
<title>Prikaz naših znakov na zaslonu</title>
<sect2 id="iso-latin-2">
<title>Nabor znakov »ISO Latin 2«</title>
<para>ISO 8859-2 ali ISO Latin 2 je član družine osembitnih
naborov znakov ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav
(latinica in cirilica ter arabska, hebrejska in grška pisava; v
pripravi sta tudi armenska in gruzinska). Družino je zasnovalo
evropsko združenje izdelovalcev računalnikov (European Computer
Manufacturer's Association, <acronym>ECMA</acronym>), kot
mednarodni standard pa jo je potrdila organizacija za standardizacijo
<acronym>ISO</acronym> s sedežem v Ženevi.</para>
<para>Nabor ISO Latin 2 obsega vse potrebne znake za pisanje v
albanščini, angleščini, bošnjaščini, češčini, finščini,
hrvaščini, irščini, lužiški srbščini, madžarščini, nemščini,
poljščini, romunščini, slovaščini, slovenščini ter srbščini v
latiničnem prečrkovanju.</para>
<para>Nekaj izdelovalcev strojne in programske opreme, med
njimi IBM, Apple in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za
kodiranje znakov srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne
strani so praviloma nezdružljive tako med seboj kakor tudi s
standardom ISO.</para>
</sect2>
<sect2 id="unicode">
<title>ISO 10646/Unicode</title>
<para>Osembitni nabori znakov imajo tudi
pomanjkljivosti. Če smo računalnik nastavili tako, da pravilno
prikazuje slovenske znake, s tem samodejno rešimo tudi prikaz
besedil v prej naštetih jezikih, kot so poljščina ali
madžarščina, ne pa tudi besedil v francoščini, ruščini ali
grščini. V mednarodnem okolju so lahko s tem težave. Ponujenih
rešitev je bilo več, največ pozornosti pa je bil deležen
razširjeni standard Unicode.</para>
<para>ISO 10646 <acronym>UCS</acronym> (Universal Character Set)
je 31-bitni nabor znakov, razdeljen na 128 »skupin«
(angl. group), vsaka od njih pa na 256 »ravnin«
(angl. plane); 65536 znakov prve ravnine je definiranih kot
osnovna večjezična ravnina (Base Multilangual Plane,
<acronym>BMP</acronym>). V tretji izdaji standarda Unicode
(enakovredni standardu ISO/IEC 10646-1:2000) je definiranih
49.194 znakov, 7827 16-bitnih kod je še nedodeljenih, če
štejemo še 1.048.544 za zdaj nedodeljenih mest, ki jih lahko
naslavljamo s pari surogatov (torej s parom 16-bitnih kod), pa
bi moral standard za nekaj časa zadostovati.</para>
<para>Za kodiranje besedil se ob kodiranju
<acronym>UCS-2</acronym>, v katerem je vsak od 65.536 znakov
predstavljen z dvema bajtoma, ter <acronym>UCS-4</acronym>, v katerem
je vsak znak predstavljen s štirimi bajti, uporablja tudi
pretvorna shema <acronym>UTF-8</acronym> (<acronym>UCS</acronym>
Transformation Scheme), v kateri se prvih 128 znakov iz nabora
Unicode (kar ustreza naboru <acronym>ASCII</acronym>) kodira z
enim bajtom, naslednjih 1920 (med njimi je večina drugih
latiničnih znakov, cirilica, osnovna grščina, hebrejščina in
osnovna arabščina) kot dva bajta, nadaljnjih 63.488 znakov (med
njimi kitajski, japonski, korejski) s tremi, preostali znaki iz
nabora ISO 10646 pa s štirimi do šestimi bajti. Prednost
kodiranja UTF-8 je za evropske latinično pišoče narode v tem, da
so besedila komaj kaj daljša od besedil, kodiranih v katerem od
osembitnih standardov ISO 8859, kodiranje v
UCS-2 pa pomeni dvakrat daljše besedilo (UCS-4 pa celo štirikrat
daljše). Slabost je seveda v tem, da v takih besedilih ni več
enostavne zveze med številom znakov v besedilu in
dolžino besedila v bajtih.</para>
<para>Izčrpnejše informacije o uporabi kodnega nabora Unicode v
Linuxu prinaša spis <ulink
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Unicode-HOWTO-sl.html">
Unicode HOWTO</ulink>, na voljo tudi v slovenskem
prevodu.</para>
</sect2>
<sect2 id="pisave-konzola">
<title id="pisave-konzola.title">Konzola</title>
<para>Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v <ulink
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/keyboards/">paketu
kbd</ulink> Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu na
Nizozemskem. Paket je del vseh distribucij Linuxa in se
samodejno naloži ob namestitvi sistema. Pisave in pretvorne
tabele so zložene v imeniku
<filename>/usr/lib/kbd</filename>. (Avanturisti se lahko namesto
s paketom <literal remap="tt">kbd</literal> igrajo s
prototipnimi <ulink
url="http://www.multimania.com/ydirson/en/lct/">Linux Console
Tools</ulink> avtorja Yanna Dirsona. Izdaji LCT 0.2.0 ter
<literal remap="tt">kbd</literal> 0.99 naj bi bili
usklajeni.)</para>
<para>Ko je paket naposled nameščen, izberemo na
zaslonu drugo pisavo z ukazom <command
remap="tt">consolechars</command>. Spodnji zgled izbere pisavo z
naborom znakov po standardu ISO Latin 2, veliko šestnajst
pik:</para>
<para>
<userinput>consolechars --font=lat2u-16 --sfm=lat2u.sfm --acm=iso02.acm</userinput>
</para>
<para>Zaradi združljivosti s prejšnjimi izdajami paketa <literal
remap="tt">kbd</literal> še vedno deluje tudi ukaz
<command>setfont</command>, ki pa bo morda v kateri od
naslednjih izdaj opuščen:</para>
<para>
<userinput>setfont lat2u-16</userinput>
</para>
<para>Sistemske nastavitve zaslonske pisave so shranjene v datoteki
<filename>/usr/sysconfig/i18n</filename>:</para>
<programlisting>
SYSFONT="lat2-sun16"
SYSFONTACM="iso02"
LANG="sl_SI"
</programlisting>
<para>V isti nastavitveni datoteki je shranjen tudi podatek o
tem, za katere jezike smo izbrali podporo ob namestitvi, na
primer:</para>
<programlisting>
SUPPORTED="en_US:en:sl_SI:sl"
</programlisting>
<para>Rok Papež predlaga naslednjo izboljšavo nastavitve
spremenljivk <envar>SYSFONT</envar> in
<envar>SYSFONTACM</envar>:</para>
<programlisting>
SYSFONT="lat2u-16"
UNIMAP="lat2u"
SYSFONTACM="iso02+euro"
</programlisting>
<para>Pisave z našimi znaki podpirajo le ločljivost 80 x 25
znakov. Če izberemo kakšno drugo ločljivost, denimo z izbiro
<literal>vga=ext</literal> v LILO, se ločljivost avtomatično
vrne na 80 x 25.</para>
<para>Izbrana pisava velja v vseh navideznih terminalih (glej
<literal remap="tt">console(4)</literal>) na konzoli. Če nam to
ni všeč in bi radi imeli v vsakem navideznem terminalu svojo
pisavo, si lahko pomagamo s programom <literal
remap="tt">vtfontd</literal> Iana Zimmermana. Ta vsakič, ko
zapustimo navidezni terminal, shrani izbrano konzolno pisavo in
jo znova restavrira, ko se vrnemo vanj.</para>
<screen>
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz
</screen>
<para>Z izbiro pisave smo opravili šele nekako tretjino vsega
dela, potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po
slovensko. Izvesti moramo vsaj še preslikavo tipkovnice ter
omogočiti vnos osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna
bralka ali bralec si lahko potrebno prebere v razdelku
&s-tipk-konz; poglavja »Tipkovnica« ter v o
razdelku ukazni lupini &s-bash; v poglavju o
ukaznih lupinah.</para>
<sect3 id="konzola-stari">
<title>Starejše izdaje</title>
<para>Pri starejših izdajah jedra (2.0 in starejše) je bila podpora
za Unicode izvedena drugače in v njih bomo tako ukaz <literal
remap="tt">consolechars(8)</literal> kot tudi pisavo <literal
remap="tt">lat2u-16</literal> zaman iskali. Namesto nje
uporabimo ukaz <command>setfont</command> in pisavo
<literal remap="tt">lat2-16</literal>:</para>
<para>
<userinput>setfont lat2-16</userinput>
</para>
<para>Za nas zanimive pisave so še
<filename>iso02.f08</filename>, <filename>iso02.f14</filename>
in <filename>iso02.f16</filename>, ter
<filename>lat2-08.psf</filename>,
<filename>lat2-10.psf</filename>,
<filename>lat2-12.psf</filename>,
<filename>lat2-14.psf</filename> in
<filename>lat2-16.psf</filename> (pripono
<literal>.psf</literal> lahko pri ukazu
<command>setfont</command> izpuščamo).</para>
<para>Distribucija Red Hat od različice 6.2 naprej shranjuje
nastavitve zaslonskih pisav v datoteki
<filename>/etc/syconfig/i18n</filename>. Prej omenjeni ukaz
<literal>setfont</literal> vanjo ob izboru slovenske
tipkovnice zapiše primerne vrednosti, na primer:</para>
<screen>
LANG="sl_SI"
SYSFONT="lat2-sun16"
SYSFONTACM="iso02"
</screen>
<note>
<para>V starejših distribucijah Slackware se je
prevedeni paket imenoval <ulink
url="ftp://ftp.cdrom.com/pub/linux/slackware/source/a/kbd/">
keytbls</ulink>. Namestimo ga enako kakor druge pakete, z
ukazom <command>pkgtool</command> ali
<command>installpkg</command>.</para>
</note>
</sect3>
</sect2>
<sect2 id="pisave-x11">
<title>X Window System</title>
<para>Kratka navodila za namestitev pisav z našimi znaki za
uporabo z X Window System in strežnikom XFree86.</para>
<para>
<orderedlist>
<listitem>
<para>Rastrske pisave navadno namestimo kot paket RPM (ime
paketa je <literal>XFree86-ISO8859-2</literal>,
<literal>XFree86-ISO8859-2-75dpi-fonts</literal> ali
<literal>XFree86-ISO8859-2-100dpi-fonts</literal>).</para>
<para>Če paketa RPM nikakor ne dobimo, pisave snamemo iz
najbližjega strežnika FTP:</para>
<screen>
ftp://ftp.arnes.si/software/Latin-2-fonts/
</screen>
<para>V datoteki <filename>ISO8859-2-bdf.tar.gz</filename>
je najpopolnejši nabor pisav, kodiranih po ISO
8859-2, precej uporabnih pisav pa je tudi v
<filename>xfonts-iso2-0.84.tar.gz</filename>. Po običajnem
postopku (<userinput>tar -xzf ...</userinput>) jih
razširimo in razpakiramo.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Pisavam z našimi znaki določimo mesto v drevesni
strukturi imenikov. Navadno je to podimenik v imeniku
<filename>/usr/X11R6/lib/X11/fonts/</filename> (včasih
tudi <filename>/usr/lib/X11/fonts/</filename>,
<filename>/usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts</filename>,
<filename>/usr/X386/lib/X11/fonts/</filename> ali celo
<filename>/usr/share/fonts/</filename>, kar pa naj
nas ne moti). Možni zgled:</para>
<screen>
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
</screen>
<para>Če imenikov s tem imenom še ni, jih
ustvarimo.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Strežnik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu,
kot se distribuirajo, zato jih moramo s programom
<command>bdftopcf</command> prevesti iz formata BDF
(Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
Compiled Format). Starejše izdaje X Window System so
namesto slednjega uporabljale format SNF (Server Native
Format), ki pa se danes ne uporablja več.</para>
<programlisting>
for FILE in *.bdf
do
bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
done
</programlisting>
<para>(da, ukazi v <literal>bash</literal> lahko segajo
tudi čez več vrstic). Pisav v obliki BDF zdaj ne
potrebujemo več in jih lahko zbrišemo.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Strežnik X zna uporabiti stisnjene datoteke s
pisavami, kar lahko izkoristimo in prihranimo še nekaj
prostora na disku.</para>
<para>
<userinput>gzip *.pcf</userinput>
</para>
<para>Starejše izdaje strežnika X (ampak res
<emphasis>zelo</emphasis> stare) so podpirale le stiskanje
s <command>compress</command>.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>V vsakem imeniku s pisavami pričakuje strežnik
datoteko <filename>fonts.dir</filename>, ki podaja
preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
XLFD) in imeni datotek. Ustvarimo jo z ukazom</para>
<para>
<userinput>mkfontdir</userinput>
</para>
<para>Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s
pisavami.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Končno lahko strežnik obvestimo o tem, da smo
namestili nove pisave. To storimo z ukazom
<command>xset</command>:</para>
<screen>
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
xset fp rehash
</screen>
<para>Če je šlo vse gladko, mora ukaz <userinput>xlsfonts
-fn '*-iso8859-2'</userinput> pokazati seznam vseh novo
nameščenih pisav.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Ukaz <literal>xset</literal> velja samo, dokler ne
zapustimo X Window System. Trajno spremembo dosežemo s
popravkom konfiguracijske datoteke. Strežnik <ulink
url="http://www.xfree86.org/XFree86/">XFree86</ulink>
hrani svoje nastavitve v datoteki
<filename>/etc/X11/XF86Config-4</filename> (XFree86 4.0 po
vrsti poskuša prebrati nastavitve takole:
<filename>/etc/X11/XF86Config-4</filename>,
<filename>/etc/X11/XF86Config</filename> in
<filename>/etc/X11/XF86Config</filename>. Pri nekaterih
starejših distribucijah se je nastavitvena datoteka
imenovala tudi
<filename>/usr/X11R6/lib/X11/XF86config</filename> ali
<filename>/usr/X11/lib/X11/Xconfig</filename>). Poiščemo
niz <literal>FontPath</literal> in dodamo vrstice:</para>
<programlisting>
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
</programlisting>
</listitem>
</orderedlist>
</para>
<para>To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo
programa prikazati tudi naše znake. Več o tem, kako program,
npr. <application>Xterm</application>, pripravimo do tega, da
zahteva naše znake, si preberemo v razdelku &s-xterm; poglavja o
terminalskih posnemovalnikih.</para>
</sect2>
<sect2 id="pisave-type1">
<title>Postscript v X11</title>
<para>Strežnik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah
<acronym>PCF</acronym>, <acronym>SNF</acronym> in
<acronym>BDF</acronym> ter vektorske pisave v obliki Speedo in
Type 1. Pri majhnih velikostih (do deset tipografskih pik) so
rastrske pisave na zaslonu navadno lepše, pri večjih velikostih,
npr. v grafičnih programih, pa so vektorske znatno
lepše.</para>
<para>Nemška »digitalna črkolivnica« URW++ je
projektu <application>Ghostscript</application> podarila zbirko 35
osnovnih postscriptnih pisav (Times, Helvetica, Courier, Avant
Garde, Bookman, New Century Schoolbook, Palatino in Zapf
Chancery) v obliki type 1. S tem so postale dostopne pod
pogoji splošne licence GNU. Češka podružnica SuSE je pisave
prekodirala v nabor ISO 8859-2 in jih objavila v svojem
strežniku FTP:</para>
<screen>
ftp://ftp.suse.cz/pub/suse/czfonts/
</screen>
<para>Pisave so pripravljene v obliki paketa RPM, ki ga
namestimo po ustaljenem postopku. Paket predpostavlja, da
uporabljamo strežnik pisav <literal>xfs</literal> in v
nastavitveni datoteki <filename>/etc/X11/fs/config</filename>
ob namestitvi doda ustrezne vrstice:</para>
<programlisting>
/usr/share/fonts/ISO8859-2/75dpi:unscaled,
/usr/share/fonts/ISO8859-2/75dpi
/usr/share/fonts/ISO8859-2/misc:unscaled,
/usr/share/fonts/ISO8859-2/misc
</programlisting>
<para>Če strežnika pisav iz kakršnegakoli vzroka ne uporabljamo,
navedemo pisave v nastavitveni datoteki strežnika X:</para>
<programlisting>
FontPath "/usr/share/fonts/ISO8859-2/75dpi:unscaled"
FontPath "/usr/share/fonts/ISO8859-2/75dpi"
FontPath "/usr/share/fonts/ISO8859-2/misc:unscaled"
FontPath "/usr/share/fonts/ISO8859-2/misc"
</programlisting>
<para>Namesto <command>xlsfonts</command> tokrat iz okenskega
okolja X Window System poženimo
<command>xfontsel</command>. Novo nameščene pisave
najdemo najhitreje, če jih iščemo po
»črkolivnici« (angl. <foreignphrase>type
foundry</foreignphrase>) <literal>sp</literal> (po avtorjevih
začetnicah) v prvem stolpcu
(<literal>fndry</literal>). Izberite kakšno veliko
povečavo (<literal>pxlsz</literal>) in primerjajte z
rastrskimi pisavami!</para>
</sect2>
<sect2 id="pisave-tt">
<title>TrueType v X11</title>
<para>Rasterizator za pisave TrueType je od izdaje XFree86 4.0
naprej standardni del paketa <productname>X Window
System</productname> in je vgrajen v strežnik pisav
<command>xfs</command>.</para>
<para>Če uporabljate kak drug strežnik X11, ki ne podpira pisav
TrueType, pa si lahko pomagate s prostimi strežniki za pisave
TrueType, kot sta npr. <application>Xfsft</application> in
<application>Xfstt</application>, ki sta opisana v
nadaljevanju.</para>
<para>V nadaljevanju bomo predpostavili, da vaš strežnik
<command>xfs</command> podpira pisave TrueType ali pa ste že
uspeli priti do izvedljive datoteke
<filename>xfsft</filename>.</para>
<orderedlist>
<listitem>
<para>Ustvarimo imenik za pisave TrueType,
npr. <filename>/usr/share/fonts/TrueType/</filename> ali
<filename>/usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/</filename>, in
vanj prepišemo datoteke s pisavami TrueType.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko
<filename>fonts.scale</filename>. Preprost zgled take
datoteke je naslednji:</para>
<programlisting>
5
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
</programlisting>
<para>Opazimo, da se vseh pet vrstic nanaša na eno in
isto datoteko. Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker
so v datoteki vsi potrebni znaki, jo strežnik pisav
programom lahko predstavi kot kodirano v kateremkoli od
naštetih petih kodnih naborov.</para>
<para>Joerg Pomnitz je napisal programček <ulink
url="http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html">
<command>ttmkfdir</command></ulink>, ki samodejno pregleda
vse datoteke TrueType in ustvari datoteko
<filename>fonts.scale</filename>. Program navadno namestimo
v sistem kot del paketa
<application>freetype</application>.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>V istem imeniku zatem poženemo še ukaz
<command>mkfontdir</command>. Ta ne bo napravil drugega,
kot da bo datoteko <filename>fonts.scale</filename>
nespremenjeno prepisal v datoteko z imenom
<filename>fonts.dir</filename>.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Če naš strežnik pisav ne podpira pisav TrueType, s
strežnikom pisav <filename>xfsft</filename> bodisi prepišemo
strežnik (navadno
<filename>/usr/X11R6/bin/xfs</filename> ali pa ga
premaknemo na kakšno drugo primerno mesto.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Strežnik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko,
navadno <filename>/etc/X11/fs/config</filename>. Spodnja naj
bo za zgled, če nimate boljše:</para>
<programlisting>
clone-self = off
use-syslog = off
client-limit = 20
catalogue = /usr/share/fonts/TrueType,/usr/share/fonts/Type1
error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors
# in decipoints
default-point-size = 120
# x,y
default-resolutions = 100,100,75,75
</programlisting>
<para>Zdaj lahko poženemo strežnik pisav X. Pri zgledu smo
uporabili vrata 7100. Če so v vašem sistemu že zasedena,
izberite druga. Podrobnosti si oglejte v priročniku
<literal>xfs(1)</literal>.</para>
<para>
<userinput>xfs -daemon -port 7100 -config /etc/X11/fs/config
</userinput>
</para>
<note>
<para>Strežnika razen med preizkušanjem ne bomo poganjali
tako, ampak s primernim skriptom (navadno
<filename>/etc/rc.d/init.d/xfs</filename>):</para>
<para><userinput># service xfs start</userinput></para>
</note>
</listitem>
<listitem>
<para>Ne da bi spreminjali pot, po kateri iščemo pisave,
lahko preverimo, ali strežnik deluje:</para>
<para>
<userinput>fslsfonts -server localhost:7100</userinput>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Če smo zadovoljni, dodamo strežnik pisav med vire,
v katerih iščemo pisave, npr.</para>
<para><userinput>xset fp+ tcp/localhost:7100</userinput>
</para>
<para>Strežnik pisav lahko seveda teče tudi v drugem
računalniku, tako da ni potrebe, da imamo v vseh
računalnikih v krajevnem omrežju nameščene vse pisave.</para>
<para>Dokončno dodamo strežnik pisav v konfiguracijsko
datoteko <filename>/etc/X11/XF86Config-4</filename>:</para>
<programlisting>
FontPath "tcp/localhost:7100"
</programlisting>
</listitem>
</orderedlist>
<sect3 id="freetype">
<title>Freetype in xfsft</title>
<para>Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni
strežnik pisav iz okolja <productname>X Window
System</productname> dopolnila s FreeType, prostim
rasterizatorjem za pisave TrueType, ki so ga napisali David
Turner, Robert Wilhelm, Werner Lemberg in
sodelavci. Strežnik je na voljo kot izvirna koda, s
katero lahko pokrpate izvirno kodo strežnika X, ali pa
kot že preveden program za
<productname>Linux</productname>.</para>
<screen>
http://www.freetype.org/
http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/
</screen>
</sect3>
<sect3 id="Xfstt">
<title>Xfstt</title>
<para>Drugi strežnik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType,
je <application>Xfstt</application>. Pisec teh vrstic z njim
nima izkušenj, je pa z veseljem pripravljen na to mesto
vstaviti izkušnje drugih. <application>Xfstt</application>
najdete na navedenem mestu in v vseh zrcalih le-tega.</para>
<screen>
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz
</screen>
</sect3>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="tipk">
<title>Tipkovnica</title>
<para>Linux ima povsem ločena sistema za vnašanje znakov s tipkovnice
v tekstovnem načinu (»konzola«) in v grafičnem načinu
(<emphasis>X Window System</emphasis>). Do nedavna je imel
pravzaprav celo tri neodvisne sisteme, saj namizje KDE ni
uporabljalo splošne vnosne metode okenskega okolja <productname>X
Window System</productname>, z različico KDE 2.0 pa so tudi
snovalci namizja KDE svoj mehanizem nadomestili s splošnejšim
vnosnim mehanizmom <acronym>XKB</acronym>.</para>
<para>Najprej si bomo ogledali vnos znakov v tekstovnem, nato pa
še v grafičnem načinu.</para>
<sect2 id="tipk-konz">
<title>Konzola</title>
<para>Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za
premapiranje tipkovnice najdemo v <ulink
url="ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/keyboards/">paketu
kbd</ulink>, ki ga je pripravil Andries Brouwerja z univerze v
Eindhovnu na Nizozemskem. Avtor paketa je napisal tudi <ulink
url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Keyboard-and-Console-HOWTO.html">
Keyboard HOWTO</ulink>, kjer si lahko o tej temi preberemo
več. Paket je del vseh običajnih distribucij in
se naloži samodejno ob namestitvi
sistema.</para>
<para>V starejših distribucijah Slackware se je prevedeni paket
imenoval <ulink
url="ftp://ftp.cdrom.com/pub/linux/slackware/source/a/kbd/">keytbls</ulink>. Namestimo
ga enako kakor druge pakete, z ukazom <command>pkgtool</command>
ali <command>installpkg</command>.</para>
<para>V paketu <literal>kbd</literal> so tabela za slovensko
tipkovnico s 102 tipkama in zaslonske pisave za kodni nabor ISO
Latin 2. Vsi, ki iz kakršnihkoli razlogov uporabljajo
drugačno tipkovnico, si lahko na podlagi zgledov v
<filename>/usr/lib/kbd/</filename> pripravijo svojo. Marko
Maček je svojčas pripravil tabelo preslikav za
ameriško tipkovnico s 101 tipko, ki pa je zdaj na naslovu
<literal>http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/</literal> ni
več najti.</para>
<para>V večini distribucij, preverjeno pa v Red Hat in Debian, je
»uradni« način za nastavitev tipkovnice ukaz
<command>kbdconfig</command>.</para>
<para>Če pa bi želeli postopek za izbor zaslonske pisave, tabele za
tipkovnico in uporabo le-te izvesti ročno, gre takole:</para>
<programlisting>
# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
setfont lat2-16
# Naložimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
loadkeys slovene
# ...in jo izberemo
echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
</programlisting>
<para>Ponesrečene poskuse prednastavitve tipkovnice prekličemo z
ukazom <userinput>loadkeys -d</userinput>, s čimer naložimo
nazaj privzeto preslikavo tipkovnice. Če pa, nasprotno, želimo, da bi
nova nastavitev ostala trajna, dodamo zgornjih šest vrstic v
nastavitveno datoteko <filename>/etc/rc.d/rc.local</filename>,
ki se izvede ob zagonu operacijskega sistema. Če ob tem
omogočimo še vnos osembitnih znakov v ukazni lupini &s-bash;, je
to najnujnejše, kar je treba za pisanje po slovensko v
tekstovnem načinu.</para>
<para>Distribucija Red Hat od različice 6.2 naprej shranjuje
podatek o izbrani tipkovnici v datoteki
<filename>/etc/syconfig/keyboard</filename>, zato ni pametno
ročno packati po <filename>/etc/rc.d/rc.local</filename>. Prej
omenjeni ukaz <command>kbdconfig</command> vanjo ob izboru
slovenske tipkovnice zapiše</para>
<programlisting>
KEYBOARDTYPE="pc"
KEYTABLE="slovene"
</programlisting>
</sect2>
<sect2 id="tipk-x11">
<title>X Window System</title>
<para>Strežnik <ulink
url="http://www.xfree86.org/">XFree86</ulink> od različice 4.0
naprej podpira tudi slovensko tipkovnico, ki uporablja vnosni
mehanizem XKB.</para>
<sect3 id="xkb">
<title>XKB<footnote><para>Prispeval Marko Samastur,
<email>markos@elite.org</email>.</para>
</footnote>
</title>
<para><application>Xmodmap</application>, ki smo ga lahko
uporabljali doslej, med razvijalci
<productname>XFree86</productname> že nekaj časa velja za
preživeto tehnologijo. Njegovo vlogo naj bi popolnoma
nadomestil protokol XKB. Ker je bila slovenska tipkovnica
dodana strežnikom XFree86 šele pred kratkim, je morda vaša
distribucija še nima. Snamete jo lahko z</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/xkb.tar.gz">ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/xkb.tar.gz</ulink>
</literal></para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Vsebovano datoteko (<filename>si</filename>) namestite v
imenik <filename>/usr/lib/X11/xkb/symbols</filename>. Da bo
pravilno delovala, morate nastaviti spremenljivko okolja
<envar>LANG</envar> na <literal>sl_SI</literal> (ni
dovolj, če je nastavljena le na sl). Tipkovnico nato
uporabite tako, da v zagnanih oknih X izvedete ukaz</para>
<para>
<userinput>setxkbmap si</userinput>
</para>
<para>ali (če želite, da se naloži ob vsakem zagonu oken X) da
v nastavitveno datoteko strežnika X
(<filename>/etc/X11/XF86Config-4</filename>
ali <filename>/etc/X11/XF86Config</filename>)vpišete</para>
<programlisting>
XkbLayout "si"
</programlisting>
</sect3>
<sect3 id="xmodmap">
<title>Xmodmap</title>
<para>V starejših izdajah <productname>X Windows
System</productname>, ki še ne podpirajo vnosnega mehanizma
XKB, lahko spreminjamo razporeditev tipk na tipkovnici z ukazom
<command>xmodmap</command>. Tabelo preslikav za navadno
tipkovnico s 102 ali 105 tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko
snamemo z</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102">ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102</ulink>
</literal></para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Datoteko smo morda že samodejno namestili v sistem
skupaj s paketom <literal>gnome-applets</literal>; v tem
primeru jo najdemo v imeniku
<filename>/usr/share/xmodmap/</filename> pod imenom
<filename>xmodmap.si</filename>.</para>
<para>Uporaba je enostavna:</para>
<para>
<userinput>
xmodmap Xmodmap.sl.pc102
</userinput>
</para>
<para>Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja
X Window System. Zamenjamo jo lahko z vnovičnim ukazom
<command>xmodmap</command>, ki mu kot argument podamo datoteko
s tabelo preslikav. Tabelo za standardno ameriško tipkovnico
navadno najdemo kot
<filename>/usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std</filename>. Če je
ne, si jo lahko pripravimo sami: <emphasis>preden</emphasis>
naložimo slovensko preslikavo tipkovnice, poženemo:</para>
<para>
<userinput>
xmodmap -pke > Xmodmap.us
</userinput>
</para>
<para>To potem naložimo enako kakor slovensko tabelo.</para>
<para>Če želimo to razporeditev trajno namestiti, preimenujemo
datoteko bodisi v <filename>˜/.Xmodmap</filename>
(osebna nastavitev) ali pa v
<filename>/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap</filename> (skupna
nastavitev za vse uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje
tudi <filename>/etc/X11/xinit/Xmodmap</filename>) in se
samodejno naloži ob vsakem zagonu X Window System. Če se
<emphasis>ne naloži</emphasis>, preverite svojo datoteko
<filename>˜/.xinitrc</filename>. V njej mora biti nekaj
takega kot:</para>
<programlisting>
usermodmap=$HOME/.Xmodmap
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap
if [ -f $sysmodmap ]; then
xmodmap $sysmodmap
fi
if [ -f $usermodmap ]; then
xmodmap $usermodmap
fi
</programlisting>
<para>Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo
tudi v ukazni lupini omogočiti vnos osembitnih znakov
(poglavje &s-shell;).</para>
</sect3>
<!-- Xmodmap -->
<sect3 id="kde20">
<title>KDE 2.0</title>
<para><productname>KDE</productname> 2.0 se od prejšnjih
različic razlikuje po mehanizmu vnosa naših znakov; namesto
lastne sheme namreč uporablja &s-xkb; in
&s-locale;. Tabela preslikav za slovensko tipkovnico je
del paketa <productname>XFree86</productname> 4.0 ali
novejšega.</para>
<para>Slovensko okolje (in s tem tudi tipkovnico) vklopimo,
tako da <emphasis>preden</emphasis> poženemo okna X (tudi pred
zagonom <application>Xdm</application>,
<application>Kdm</application> ali
<application>Gdm</application>), nastavimo spremenljivko
<envar>LANG</envar>: <userinput>LANG=sl_SI</userinput>.</para>
<para>Če ne želimo poslovenjenih sporočil, namesto tega
nastavimo <userinput>LC_CTYPE=sl_SI</userinput>.</para>
<para>Pri distribuciji Red Hat to nastavitev enkrat za vselej
vpišemo v datoteko <filename>/etc/sysconfig/i18n</filename>,
pri distribuciji Debian pa v
<filename>/etc/environment</filename>.</para>
</sect3>
<sect3 id="kde">
<title>KDE 1.x<footnote><para>Prispeval Marko Samastur,
<email>markos@elite.org</email>.</para>
</footnote>
</title>
<para>Skupina za slovenjenje Linuxa pri društvu LUGOS je leta
1999 popolnoma poslovenila namizje
<productname>KDE</productname>. Čeprav so na voljo prevodi
tudi starejših različic tega namizja, priporočam uporabo
različice 1.1.2, ker je to najpopolnejši prevod, v katerem
so odpravljene nekatere napake starejših različic.</para>
<para>Če že imate nameščeno namizje KDE, lahko
poslovenite programe tako, da z menuja, ki ga prikličete s
<menuchoice>
<guimenu>K</guimenu>
<guisubmenu>Settings</guisubmenu>
<guisubmenu>Desktop</guisubmenu>
<guimenuitem>Language</guimenuitem>
</menuchoice>,
kot prvi jezik izberete
<literal>Slovenian</literal>. Prevedeni programi, ki jih boste
zagnali potem, bodo že imeli slovenski prevod
menujev.</para>
<para>Če v zapisih na menujih ni šumnikov, s
<menuchoice>
<guimenu>K</guimenu>
<guisubmenu>Nastavitve</guisubmenu>
<guisubmenu>Namizje</guisubmenu>
<guimenuitem>Pisave</guimenuitem>
</menuchoice>
odprete okno, v katerem jih ustrezno nastavite. Vsem pisavam,
naštetim v levem stolpcu, morate nastaviti znakovni nabor na
iso-8859-2. Če imate pisave pravilno nameščene (tako kakor
opisuje ta HOWTO), se bodo z uveljavitvijo sprememb pokazali
tudi šumniki.</para>
<para>Zdaj je treba nastaviti le še tipkovnico. Pri tem so
nam na voljo že našteti prijemi, lahko pa uporabimo tudi
»Mednarodno tipkovnico«, ki je vključena v namizje
KDE. Ta nam omogoča preprosto preklapljanje različnih
tipkovnic (kar nekateri že poznajo iz okolja
Windows).</para>
<para>Okno Internacionalna tipkovnica odpremo z
<menuchoice>
<guimenu>K</guimenu>
<guisubmenu>Nastavitve</guisubmenu>
<guisubmenu>Vhodne enote</guisubmenu>
<guimenuitem>Mednarodna tipkovnica</guimenuitem>
</menuchoice>
in dodamo novo shemo tipkovnice z gumbom Dodaj. Če na našem
namizju ni slovenske tipkovnice, lahko uporabimo
hrvaško ali pa slovensko poberemo z naslova <ulink
url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/sl.kimap">
<literal>ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/sl.kimap</literal>
</ulink>.</para>
<para>Tipkovnico moramo shraniti v imenik
<filename>/usr/share/apps/kikbd/</filename>. Če hočemo, da se
mednarodna tipkovnica naloži ob vsakem zagonu oken X, lahko to
nastavimo na podmenuju <guisubmenu>Samodejni
zagon</guisubmenu>, drugače pa jo zaženemo s
<menuchoice>
<guimenu>K</guimenu>
<guisubmenu>Sistem</guisubmenu>
<guimenuitem>Razporeditev mednarodne tipkovnice</guimenuitem>
</menuchoice>
</para>
<para>Pri uporabi moramo paziti le na to, da hkrati
ne uporabljamo različnih metod za opis tipkovnice
(npr. mednarodne tipkovnice v
<productname>KDE</productname> in
<application>Xkb</application>).</para>
</sect3>
<sect3 id="Xks">
<title>Xks</title>
<para>Češko podjetje <ulink
url="http://www.informatica.cz/">Informatica s.r.o.</ulink> se
je problema preslikave tipkovnice lotilo drugače. Njihov
izdelek Xks je strežnik, ki se ugnezdi med strežnik X in
namenske programe ter prestreže vse dogodke
<literal>KeyPress</literal> ter jih po potrebi prilagodi. Ta
rešitev deluje tudi pri slabo napisanih programih, pri katerih
preslikava z <command>xmodmap</command> ne deluje, obljublja
pa tudi rešitev za sprožitev nemih tipk (tipke v zgornji
vrstici slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko
<keycap>AltGr</keycap> delujejo kot neme tipke).</para>
<para><application>Xks</application> je program za pokušino
(shareware); registracija izvedbe za Linux stane 900 čeških
kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se zaenkrat še ni
utegnil ukvarjati z njim, bi pa z veseljem vstavil na to
mesto izkušnje drugih.</para>
</sect3>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="locale">
<title>Slovensko jezikovno okolje</title>
<para>Z izrazom <emphasis>jezikovno okolje</emphasis>
(angl. locale) označujemo skupek lastnosti programskega okolja,
odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje
sodi informacija o tem, kateri znaki so črke in kakšen je njihov
vrstni red, način izpisa datuma in ure, izbiro ločila v zapisu
decimalnih števil (vejica ali pika), zapis valute in sporočila
programov uporabniku.</para>
<para>Programski vmesnik za internacionalizacijo in krajevno
prilagajanje (lokalizacijo) v sistemih, združljivih s standardi
POSIX, je definiran v standardu ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO
C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2). Informacije, pomembne za
krajevno prilagoditev, razvršča v šest kategorij:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><envar>LC_CTYPE</envar> (znaki, ki predstavljajo
abecedo)</para>
</listitem>
<listitem>
<para><envar>LC_COLLATE</envar> (vrstni red znakov v
abecedi)</para>
</listitem>
<listitem>
<para><envar>LC_TIME</envar> (izpis datuma in časa)</para>
</listitem>
<listitem>
<para><envar>LC_NUMERIC</envar> (izpis številčnih
vrednosti)</para>
</listitem>
<listitem>
<para><envar>LC_MONETARY</envar> (izpis valute)</para>
</listitem>
<listitem>
<para><envar>LC_MESSAGES</envar> (komunikacije z
uporabnikom)</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para><envar>LC_ALL</envar> zajema vseh šest naštetih
kategorij. Medtem ko projekt GNU pri izvedbi prvih petih
kategorij zvesto sledi standardu, se je v šesti odločil za
njegovo razširitev. Standardizacijski komite se namreč ni mogel
zediniti o izvedbi ravnanja s prevodi sporočil, zato je
standard v tej točki praktično neuporaben: določa le prevode za
»da« in »ne«. Projekt GNU je zato razvil
svojo metodo, to je paket <productname>GNU
gettext</productname>. Prevedeni katalogi sporočil, ki jih
uporablja mehanizem <literal>gettext</literal>, so navadno
v podimenikih imenika
<filename>/usr/share/locale/</filename>.</para>
<para>Sledi nekaj zgledov odziva poslovenjenega sistema. Zgledi
v tej izdaji spisa HOWTO so že preverjeni in pobrani iz Linuxa
(paketi <productname>GNU textutils</productname>, <productname>GNU
fileutils</productname> ipd.), v katerega pa mora biti nameščena
knjižnica GNU libc 2.0 ali poznejša izdaja. Če katerega od
zgledov pisec ni uspel preveriti v Linuxu, je na to posebej
opozorjeno.</para>
<para>Z nastavitvijo spremenljivke <envar>LANG</envar> ali
<envar>LC_ALL</envar> na slovensko jezikovno okolje se spremenijo
vsi prilastki, spreminjamo pa lahko tudi vsakega
posebej:</para>
<screen>
˜> cal
February 2000
Su Mo Tu We Th Fr Sa
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29
˜> date
Sun Feb 13 20:16:07 CET 2000
˜> LC_ALL=sl_SI.iso88592 cal
februar 2000
ne po to sr če pe so
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29
˜> LC_TIME=sl_SI date
ned feb 13 20:16:22 CET 2000
</screen>
<para>Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Če bi želili
obdržati angleške izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd.,
a bi želeli črke urejene po slovenski abecedi, bi
spremenili samo <envar>LC_COLLATE</envar> (urejanje po
izkušnjah pisca z GNU libc 2.1 še vedno <emphasis>ne deluje</emphasis>):</para>
<screen>
~> sort abc.tex
abc
abca
abd
abč
~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
abc
abca
abč
abd
</screen>
<para>Seveda <envar>LC_COLLATE</envar> ne reši vseh težav
v zvezi z urejanjem. Pri razvrščanju kastiljskih kraljev bi,
recimo, želeli, da Alfonz IX. sledi Alfonzu VIII. in je pred
Alfonzom X. Prepoznavanje takih zgledov pa je verjetno že problem
za umetno inteligenco...</para>
<para>Spremenljivka <envar>LANG</envar> ima v splošnem
obliko:</para>
<cmdsynopsis>
<arg choice=plain>LANG</arg>
<arg choice=plain>=<replaceable>jezik</replaceable></arg>
<arg><replaceable>_država</replaceable>
<arg><replaceable>.nabor</replaceable></arg></arg>
</cmdsynopsis>
<para>Pri tem je <emphasis>jezik</emphasis> dvočrkovna koda
jezika, kot jo določa standard <ulink
url="http://nl.ijs.si/gnusl/cee/std/ISO_639.html">ISO 639</ulink>,
<emphasis>država</emphasis> pa dvočrkovna koda države, določena s
standardom <ulink
url="http://nl.ijs.si/gnusl/cee/std/ISO_3166.html">ISO
3166</ulink>. Zgled za slovenščino, kot se govori v Sloveniji in
piše s kodnim naborom ISO 8859-2, je torej</para>
<programlisting>
LANG=sl_SI.iso88592
</programlisting>
<para>Določitev države in nabora znakov je neobvezna (pomembna je
seveda pri jezikih, ki se govorijo v več državah; kakšno jezikovno
okolje uporabljajo Slovenci v zamejstvu, piscu teh vrstic
ni znano), tako lahko pišemo na kratko</para>
<programlisting>
LANG=sl
</programlisting>
<para>Vsaj v teoriji naj bi bilo tako. Praksa v Linuxu se navadno
majčkeno razlikuje: v imeniku
<filename>/usr/share/locale/sl</filename> so shranjeni samo
katalogi sporočil iz kategorije <envar>LC_MESSAGES</envar>,
podatki iz vseh drugih kategorij pa so v imeniku
<filename>/usr/share/locale/sl_SI</filename>. Zato moramo
postaviti spremenljivko <envar>LANG</envar> (ali
<envar>LC_ALL</envar>) na vrednost <literal>sl_SI</literal>
(ali <literal>sl_SI.iso88592</literal>), spremenljivko
<envar>LC_MESSAGES</envar> pa na <literal>sl</literal>:</para>
<programlisting>
LANG=sl_SI
LC_MESSAGES=sl
</programlisting>
<sect2 id="prog-intl">
<title>Programiranje z GNU gettext</title>
<para>Paket <productname>GNU gettext</productname> ponuja nekaj
orodij za lokalizacijo:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><command>xgettext</command>, ki iz izvirne kode
izlušči sporočila</para>
</listitem>
<listitem>
<para><command>msgcmp</command>, ki primerja dva kataloga
sporočil</para>
</listitem>
<listitem>
<para><command>msgmerge</command> združi star prevedeni
katalog sporočil z novim, neprevedenim</para>
</listitem>
<listitem>
<para><command>msgfmt</command>, ki prenosni katalog
sporočil prevede v binarno obliko</para>
</listitem>
<listitem>
<para><command>msgunfmt</command>, nasprotno od
<command>msgfmt</command></para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>S kratkim zgledom ponazorimo, kako poteka pisanje
krajevno prilagojenega programa s paketom <productname>GNU
gettext</productname>.</para>
<orderedlist>
<listitem>
<para>Najprej napišemo program
<filename>zgled.c</filename>. Pri pisanju programa že
vpletemo mehanizme internacionalizacije:</para>
<!-- DO TU! -->
<programlisting>
#include <locale.h>
#include <stdio.h>
#include <libintl.h>
#define PACKAGE "zgled"
#define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"
char main() {
setlocale (LC_MESSAGES, "");
bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
textdomain (PACKAGE);
printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
return(0);
}
</programlisting>
</listitem>
<listitem>
<para>Z ukazom <command>xgettext</command> iz izvirne kode
izluščimo izpise na zaslon:</para>
<para>
<userinput>
xgettext zgled.c
</userinput>
</para>
<para>S tem smo ustvarili datoteko
<filename>messages.po</filename>. To je navadna besedilna
datoteka s skeletom prevodov sporočil.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Datoteko <filename>messages.po</filename> z
urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo takole:</para>
<programlisting>
# Slovenski prevod zgleda
# Primož Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
#
msgid ""
msgstr ""
"Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
"POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
"PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
"Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
"MIME-Version: 1.0\n"
"Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
"Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
"Xgettext-Options: \n"
"Files: zgled.c\n"
#: zgled.c:13
msgid "This is a short example."
msgstr "To je kratek zgled."
#: zgled.c:14
msgid "Author: Primoz Peterlin"
msgstr "Avtor: Primož Peterlin"
</programlisting>
</listitem>
<listitem>
<para>Popravljeno prenosljivo datoteko s sporočili
(angl. <foreignphrase>portable message file</foreignphrase>)
<filename>messages.po</filename> prevedemo v binarno
obliko:</para>
<para>
<userinput>
msgfmt -v -o zgled.mo messages.po
</userinput>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Binarno datoteko prestavimo v imenik, v katerem jo bo
<command>gettext</command> našel:</para>
<para>
<userinput>
mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES
</userinput>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Program prevedemo in povežemo s knjižnico
<filename>libintl.a</filename>:</para>
<para>
<userinput>
gcc -o zgled zgled.c -lintl
</userinput>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Pa poskusimo, kakšna je razlika!</para>
<programlisting>
LANG=C ./zgled
LANG=sl ./zgled
LC_ALL=sl ./zgled
LC_MESSAGES=sl ./zgled
LC_CTYPE=sl ./zgled
LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled
</programlisting>
<para>V prvem in zadnjem zgledu je izpisano sporočilo
angleško, v predzadnjem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker
smo izrecno zahtevali jezikovno okolje »C«,
v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali jezikovno okolje
»sl_SI.iso88592«, v katerem ni prevoda sporočil
-- to namreč obstaja za jezikovno okolje »sl«. V
predzadnjem zgledu smo uporabili pravo jezikovno okolje, a
irelevantno kategorijo <envar>LC_CTYPE</envar> namesto
uporabljene <envar>LC_MESSAGES</envar>.</para>
</listitem>
</orderedlist>
<para>Še dve opombi: imenik, v katerega prestavimo katalog sporočil,
se mora ujemati z imenikom <envar>LOCALEDIR</envar>,
navedenim v izvirni kodi. Težavo, da GNU
<command>gettext</command> razume »sl« in
»sl_SI.iso88592« kot različna locala, je pisec teh
vrstic rešil s simbolno povezavo v imeniku
<filename>/usr/local/share/locale</filename>:</para>
<para>
<userinput>
ln -s sl sl_SI.iso88592
</userinput>
</para>
</sect2>
<sect2 id="perl">
<title>Perl</title>
<para>Od izdaje 5.004 naprej tudi Perl podpira krajevne
prilagoditve. Nastaviti moramo primerne spremenljivke okolja in
bodisi v programu uporabiti klic</para>
<programlisting>
use locale;
</programlisting>
<para>bodisi poklicati Perl z izbiro
<option>-Mlocale</option>. Nekaj zgledov; preizkus smo si
sposodili pri Janu Pazdziori:</para>
<screen>
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:ž:i:š:č:e:
~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:ži:šče:
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:ži:šče:
</screen>
<para>Kakor vidimo, je samo v prvem zgledu, ko smo izvedli oboje:
nastavili spremenljivko <envar>LC_CTYPE</envar> in perl
poklicali z izbiro <option>-Mlocale</option>, naše znake res
upošteval kot črke (<literal>\</literal>).</para>
<para>Lokalizacijski paket Gettext ni omejen samo na programska
jezika C in C++, za katera je bil razvit. Funkcije iz paketa
lahko kličemo tudi iz skriptnih jezikov, kot so perl, python in
drugi. Za prvega potrebujemo modul
<literal>Locale::gettext</literal>, ki je na voljo paket
<literal>perl-gettext</literal> (RPM) oziroma
<literal>liblocale-gettext-perl</literal> (Debian). Raba je
enaka, kot smo že opisali:</para>
<programlisting>
#!/usr/bin/perl
use Locale::gettext;
use POSIX; # Potrebno za setlocale()
setlocale(LC_MESSAGES, "");
bindtextdomain("countfiles", "/usr/share/locale");
textdomain("countfiles");
printf(gettext("Usage: %s directory\n"), $0);
</programlisting>
</sect2>
<sect2 id="python">
<title>Python</title>
<para>Modul <literal>gettext</literal> je v pythonu že del
standardnega paketa. Tudi tu raba sledi temu, kar smo že
povedali. Zgled:</para>
<programlisting>
#!/usr/bin/python
import gettext
import sys
gettext.bindtextdomain('countfiles', '/usr/share/locale/')
gettext.textdomain('countfiles')
_ = gettext.gettext
print _('Usage: %s directory\n') % sys.argv[0]
</programlisting>
</sect2>
<sect2 id="php">
<title>PHP</title>
<para>Podpora gettextu je zajeta tudi v skriptni jezik
PHP. Zgled je prispeval Rudi Benkovič,
<email>rudib@email.si</email>:</para>
<programlisting>
<?php
bindtextdomain ("countfiles", "/usr/share/locale");
textdomain ("countfiles");
print sprintf(gettext("Usage: %s directory\n"), $var);
?>
</programlisting>
<para>PHP moramo imeti preveden s podporo za gettext.</para>
</sect2>
<sect2 id="bash-gettext">
<title>Ukazna lupina Bash</title>
<para>Ker obstaja tudi vmesnik na uporabniški ravni -- ukaz
<command>gettext</command> -- je mogoče krajevno prilagoditi
tudi sporočila ukazne lupine Bash:</para>
<programlisting>
#!/bin/sh
TEXTDOMAINDIR=/usr/share/locale
TEXTDOMAIN=countfiles
printf "$(gettext -s "Usage: %s directory\n")" "$0"
</programlisting>
<para>Druga izdaja ukazne lupine Bash (preverjeno velja za 2.04)
podpira tudi izbiri <option>-D</option> in
<option>--dump-po-strings</option>, s katerima iz skripta
izluščimo vsa sporočila uporabniku. Več o krajevnem prilagajanju
te ukazne lupine si je moč prebrati v <ulink
url="http://www.linuxdoc.org/LDP/abs/html/localization.html">Advanced
Bash-Scripting Guide</ulink>.</para>
</sect2>
<sect2 id="gnu-intl">
<title>Poslovenjenje katalogov sporočil</title>
<para>Od leta 1996 naprej poteka internacionalizacija projekta
GNU, v okviru katere so doslej prevedeni v slovenščino paketi
<literal>a2ps</literal>, <literal>enscript</literal>,
<literal>fileutils</literal>, <literal>findutils</literal>,
<literal>gettext</literal>, <literal>grep</literal>,
<literal>hello</literal>, <literal>lynx</literal>,
<literal>recode</literal>, <literal>sed</literal>,
<literal>sh-utils</literal>, <literal>tar</literal>,
<literal>textutils</literal> in <literal>wget</literal>.</para>
<para>Komisija za slovenjenje pri društvu Lugos se od jeseni
1998 naprej ukvarja s prevajanjem namizja KDE v slovenščino in
sproti vzdržuje prevode tudi v novejših izdajah. Nekaj mlajši
projekt je prevajanje namizja GNOME v slovenščino.</para>
<para>Razprava o delu komisije za slovenjenje poteka med
prejemniki elektronskega seznama
<email>lugos-slo@lugos.si</email>. Nanj se naročite tako,
da na naslov <ulink
url="mailto:sympa@lugos.si">sympa@lugos.si</ulink> v telesu
sporočila pošljete vrstico</para>
<para>
<literal>
subscribe lugos-slo
</literal>
</para>
<para>Obvestila o poslovenjenju paketov iz projekta GNU
prejemajo prejemniki elektronskega seznama
<email>sl@li.org</email> (seznam je seveda tudi namenjen
razpravi med udeleženci, vendar se je ta v zadnjih letih
preselila na seznam lugos-slo). Nanj se naročite tako, da
na naslov <ulink
url="mailto:sl-request@li.org">sl-request@li.org</ulink> v
telesu sporočila pošljete vrstico</para>
<para>
<literal>
subscribe
</literal>
</para>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="razni-prog">
<title>Poslovenjenje različnih programov</title>
<para>Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja
Linuxa lahko končal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu
naših znakov in o tem, kako z definiranjem spremenljivk okolja
programom dopovemo, da delamo s slovenskimi besedili. To poglavje
je tako rekoč v celoti posvečeno <emphasis>izjemam</emphasis> -
programom, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne uporabljajo
lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za vnos ali
izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. če nimamo tipkovnice s
slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in podobnemu.</para>
<sect2 id="shell">
<title>Ukazne lupine</title>
<sect3 id="bash">
<title>bash</title>
<para>Nastavitve ukazne lupine <literal>bash</literal> so v
datoteki <filename>˜/.inputrc</filename> (ki jo po
potrebi ustvarimo):</para>
<programlisting>
set meta-flag on
set convert-meta off
set output-meta on
</programlisting>
<para>Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v
<filename>/etc/skel</filename>, tako da jih podedujejo tudi
vsi na novo ustvarjeni uporabniki.</para>
<para>Tole se sicer ne navezuje na slovenščino, a ko ste že pri
delu, si lahko življenje olajšate še s tem, da tipkam
<keycap>Home</keycap>, <keycap>Delete</keycap> in
<keycap>End</keycap> vrnete njihov običajni pomen: v isto
datoteko (<filename>˜/.inputrc</filename>) dodaste še
vrstice</para>
<programlisting>
"\e[1˜": beginning-of-line
"\e[3˜": delete-char
"\e[4˜": end-of-line
</programlisting>
</sect3>
<sect3 id="tcsh">
<title>tcsh</title>
<para>Vnos osembitnih znakov omogočimo, če v nastavitveno
datoteko (<filename>/etc/csh.login</filename> za skupne
nastavitve oz. <filename>˜/.tcshrc</filename> ali
<filename>˜/.cshrc</filename> za osebne nastavitve)
dopišemo vrstico:</para>
<programlisting>
setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
</programlisting>
<para>Med nami: kaže, da je ukazni lupini
<literal>tcsh</literal> povsem vseeno, na kaj nastavite
spremenljivko <envar>LC_CTYPE</envar>, samo da ni
nedefinirana.</para>
<para><emphasis>Pazite:</emphasis> ukazna lupina mora biti
prevedena z vklopljeno izbiro »8-bit«! To lahko
preverite z ukazom <command>set</command>:</para>
<screen>
rufko:~% set
...
version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
rufko:~%
</screen>
<para>Pomemben je tisti »8b«. Če se pri vas ne
izpiše, vam verjetno ne preostane drugega, kakor da snamete
izvirno kodo in jo prevedete.</para>
</sect3>
</sect2>
<sect2 id="termin-emul">
<title>Terminalski posnemovalniki</title>
<sect3 id="xterm">
<title>Xterm</title>
<para>V datoteki <filename>˜/.Xresources</filename>
(osebna nastavitev) ali pa v datoteki
<filename>/usr/lib/X11/app-defaults/XTerm</filename> (skupna
nastavitev) določimo pisave, ki jih uporablja
<application>XTerm</application>. Izberemo pisavo, ki ima vse
znake enako široke, npr. »fixed« ali
»Courier«, in je kodirana po razporeditvi ISO Latin
2. Zgled:</para>
<programlisting>
XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
</programlisting>
<para>Primerne pisave lahko izpišemo z ukazom
<command>xlsfonts</command> (glej še razdelek
&s-pisave-x11; poglavja »Prikaz naših znakov na
zaslonu«):</para>
<screen>
xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
</screen>
</sect3>
<sect3 id="rxvt">
<title>rxvt</title>
<para>Po podatkih v češkem HOWTO
<application>rxvt</application> zaenkrat (razvojna izdaja
2.4.6) ne deluje z našimi znaki brez posegov v izvirno
kodo. Potrebne posege najdete v »Czech HOWTO« (ki
<emphasis>ni</emphasis> del arhiva LDP; glej razdelek
&s-zahvala;, kje ga najdete).</para>
</sect3>
</sect2>
<sect2 id="office">
<title>Pisarniški paketi</title>
<sect3 id="WP">
<title>WordPerfect</title>
<blockquote>
<attribution>Jaka
Mele, <citetitle>Vse naredim v Linuxu!,
Win.Ini, l.6, št.9, str.60</citetitle>
</attribution>
<para>WordPerfect ima vse potrebne znake že v svoji
tabeli. Narediti moramo samo še to, da za naše črke
definiramo makroukaze. Recimo, da bi radi definirali črko Š
(velika črka S s strešico). Začnemo snemati makroukaz
(recimo mu Scaron), skočimo v tabelo znakov, v njej izberemo
črko Š, končamo makro in ga nazadnje pri nastavitvah
povežemo z izbrano tipko.</para>
</blockquote>
<para>Alen Šalamun je pripravil tudi prireditveno tabelo za
slovensko tipkovnico brez makroukazov. Datoteko
<filename>SLO.WGK</filename> s prireditveno tabelo za
slovensko tipkovnico najdete na</para>
<para>
<ulink url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK">ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK</ulink>
</para>
<blockquote>
<attribution>Andrej
Komelj, <literal>Message-id:
<19981224182341.A3794@perun.mist.si></literal></attribution>
<para>Odgovor na vprašanje: "Kako je s podporo šumnikom v
WP 8.0 v Linuxu?" se glasi: SLABO.</para>
<para>1. Rešitev v obliki "insert symbol ->
multinational" je v teoriji uporabna, vendar... Hja,
multinacionalni znaki so v pisavi WP Multinational, ta pa je
najbolj podoben pisavi Roman-WP. Ima "serife", zato Helvetica
in Zurich odpadeta. Vendar tudi pri Roman-WP nastanejo
težave, če se jo uporablja krepko, ležeče ali
krepko in ležeče.</para>
<para>2. Rešitev v obliki uporabe pisav Type 1 z
definiranimi slovenskimi znaki (kje se jih dobi? odg:
oglejte si v Slovenian-HOWTO ali pa jih skopirajte iz
OS/2, če ga imate) pa žal tudi odpade, ker "brezplačna"
različica WP nima font installerja (xwpfi) in
zato kakršnokoli dodajanje pisav v wp.drs
odpade... Skratka, tako kot je nekdo že zapisal;
brezplačen in neoskubljen WP je velika
potegavščina... Za Američane je morda še nekako uporaben,
za povprečnega Slovenca, ki piše tudi slovenska besedila, pa
je popolnoma brez vrednosti. :-(</para>
<para>Nazaj k LyX in že sestavljenim vzorcem. :-)</para>
<para>Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP?!? Dokler še ni
bil v lasti Corela, je znal postavljati strešice na katerikoli
znak v katerikoli pisavi. Z WP 6.0 za DOS sem
tako pisal besedila v TrueType, Type 1 in pisavah CG ... POVSOD
sem lahko uporabljal šumnike. Eh, "napredek" pa
tak.</para>
</blockquote>
</sect3>
<sect3 id="StarOffice">
<title>Star Office</title>
<para>Navodila za zadnjo izdajo pisarniškega paketa StarOffice
smo si sposodili iz navodil Janeza Kreka za <ulink
url="http://www.lugos.si/delo/slo/suse73.html">poslovenjenje
distribucije SuSE Linux 7.3</ulink>.</para>
<sect4 id="StarOffice5.2">
<title>StarOffice 5.2</title>
<para>Predpogoj za podporo slovenščini v programu StarOffice
je podpora slovenščini v grafičnem okolju (okolje KDE). Ta
podpora obsega podporo razporeditvi črk na tipkovnici in
tudi pravilni nastavitvi jezika.</para>
<para>V tem primeru tudi program StarOffice podpira vnos in
izpis slovenskih črk. Pravilno razporejene slovenske črke v
programu StarOffice 5.2 imajo naslednje pisave:</para>
<para>
<orderedlist>
<listitem>
<para>pisave iz družine Lucida (Lucidux
Serif, Lucidux Sans, Lucidux Mono, Lucidabright,
Lucidasans, Lucidatypewriter)</para>
</listitem>
<listitem>
<para>pisave URW, katerih imena obsegajo niz L EE
(Nimbus Mono, Nimbus Sans, Nimbus Roman, Gothic,
Bookman, Country Schoolbook, Chancery in
Palladio)</para>
</listitem>
</orderedlist>
</para>
<para>Pisave URW iz druge točke morate namestiti naknadno,
saj se pri privzeti namestitvi (Default with Office) ne
namestijo. Postopek je opisan v razdelku
&s-pisave-type1;.</para>
<para>Zdaj poženemo orodje <command>spadmin</command>, s
katerim nastavljamo vedenje pisav in tiskalnika, tako da
izberemo <guimenu>Add fonts</guimenu> in poiščemo pravkar
nameščene pisave, ki so v imeniku
<filename>/usr/share/fonts/default/Type1/</filename>. Če
smo prej izbrali napačen tiskalnik ali če naš tiskalnik ni
podprt, ga lahko v orodju <command>spadmin</command>
spremenimo v splošni postscriptni tiskalnik, imenovan
<guimenu>Generic printer</guimenu>. Tako bomo lahko iz
pisarne tiskali v postscriptno datoteko, pozneje pa rezultat
izpisali iz ukazne vrstice z ukazom <userinput>lpr -P ps
datoteka.ps</userinput>.</para>
</sect4>
<sect4 id="StarOffice3.1">
<title>StarOffice 3.1<footnote><para>Jaka Mele,
<citetitle>Vse naredim v Linuxu!, Win.Ini, l. 6, št. 9,
str. 60</citetitle></para></footnote>
</title>
<para>StarOffice je malce težavnejši, ker potrebuje dodatne
pisave Type1, pa vendar povejmo recept še zanj. Najprej
moramo torej dobiti slovenske pisave oziroma pisave latin2 (pfb,
afm, <filename>fonts.dir</filename> in
<filename>fonts.scale</filename>), recimo iz strežnika ftp
Društva uporabnikov Linuxa Slovenije <ulink
url="ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/">ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/</ulink>,
datoteki <filename>l2afm004.zip</filename> in
<filename>l2pfb004.zip</filename>). Nato arhiva odpremo v
<filename>/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/</filename> in
ta imenik dodamo na seznam imenikov s pisavami, ki jih
uporabi strežnik XWindow. To naredimo tako, da v datoteko
<filename>/etc/X11/XF86Config</filename> dopišemo:</para>
<programlisting>
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
</programlisting>
<para>Zatem poženemo</para>
<para>
<userinput>
xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
</userinput>
</para>
<para>in še <userinput>xset fp rehash</userinput>. Nato je
treba v imeniku
<filename>/usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/</filename>
za <literal>.afm</literal> datoteke narediti povezave iz
<filename>/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/</filename>. Podobno
naredimo še za imenik
<filename>/usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/</filename>,
le da sem povežemo datoteke .pfb. Skoraj smo že na koncu. V
datoteko <filename>/usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts</filename>
dodamo po vzoru že dodanih pisav v datoteki
<filename>fonts.dir</filename> z območja Latin2 vse nove
pisave, tako da namesto npr. <filename>arial.pfb</filename>
pride <literal>arial</literal>, namesto
<literal>-0-0-0-0</literal> pa
<literal>-%d-%d-%d-%d...</literal>. Saj se takoj vidi. Na
koncu si premapirajmo še tipkovnico, in sicer s programom
<filename>xmodmap</filename>, tako da izvedemo
<userinput>xmodmap xmodmap.si</userinput>. Če imate starejši
sistem Xwindow, si boste morda morali
<filename>xmodmap.si</filename> še popraviti, da vam bosta
tipki <keycap>Backspace</keycap> in <keycap>Delete</keycap>
delovali normalno, drugače pa samo poženete
<command>swriter3</command> in uživate v dodatnih slovenskih
pisavah.</para>
</sect4>
</sect3>
<sect3 id="applix">
<title>Applixware<footnote><para>Boris Požar,
<literal>Message-Id:
<346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si></literal></para></footnote>
</title>
<para>Iz Lugosovega strežnika snamemo pisave TrueType v kodnem
naboru ISO 8859-2. Potem jih kot <literal>root</literal> s
FontManagerjem dodamo v katalog pisav in zadeva je rešena.</para>
<para>
<ulink url="ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip">l2ttf04.zip</ulink>
</para>
</sect3>
<sect3 id="abiword">
<title>AbiWord<footnote><para>Milan Gabor,
<email>milan.gabor@uni-mb.si</email></para></footnote></title>
<para>V imenik <filename>/opt/AbiSuite/fonts</filename> sem
prepisal pisave PCF (latin2) za strežnik X in popravil
datoteko <filename>fonts.dir</filename> (popravil, ne na novo
naredil!, ker Abi uporablja drugačna imena za pisave, kot so
registrirana v pisavah). Težave pa so bile naslednje:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>Pisavam ni bilo mogoče spreminjati velikosti (ker so v
rastrskem formatu PCF)</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Z njimi se ni dalo tiskati (Abi zahteva za tiskanje
pisave Type1)</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Če bi podtaknil pisave Type1, bi povečevanje in tiskanje
delovalo.</para>
</sect3>
<sect3 id="magicpoint">
<title>Magicpoint<footnote><para>Prispeval Miha Tomšič,
<email>miha.tomsic@guest.arnes.si</email>.</para></footnote></title>
<para>Program za predstavitve <ulink
url="http://www.mew.org/mgp/"> <application>Magic
Point</application></ulink> sicer ne moremo uvrščati med
pisarniške <emphasis>pakete</emphasis>, pomensko pa nekako
vendarle sodi zraven.</para>
<para>Pomembno je, da lahko program uporablja pisave TrueType
v različnih kodnih naborih (za nas je, denimo, zanimiv ISO
8859-2). Starejše izdaje tega niso podpirale; za 1.04a in
1.05a je Dobrica Pavlinušić pripravil popravke, ki jih najdemo
na <ulink url="http://www.foi.hr/~dpavlin/projects/">njegovi
spletni strani</ulink>.</para>
<para>Vsaj od izdaje 1.08a naprej popravki izvirne kode niso
potrebni. Ključna je naslednja vrstica v datoteki
<filename>&tilde/.mgprc</filename>, ki programu pove, kje
imamo shranjene pisave Truetype:</para>
<programlisting>
tfdir "/usr/share/fonts/truetype"
</programlisting>
<para>V navedenem imeniku naj bodo pisave Truetype kodirane
po ISO 8859-2. Zbirko takih najdemo v <ulink
url="ftp://ftp.lugos.si/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/">strežniku
društva Lugos</ulink>.</para>
<para>V datoteki s predstavitvijo (denimo
<filename>vzorec.mgp</filename> primerno definiramo pisave,
denimo pisavo <literal>standard</literal>:</para>
<programlisting>
%deffont "standard" xfont "helvetica-medium-r" "iso8859-2", tfont "arl2____.ttf"
</programlisting>
<para>Podobno določimo preslikavo med imeni pisav, ki jih
uporablja <application>Magic Point</application>, in imeni
datotek s pisavami za vse uporabljene pisave. Če je tega
veliko, lahko definicije za vse pisave v navedenem arhivu
zberemo v datoteki <filename>l2fonts.mgp</filename>, ki
jo v izbrano predstavitev dodamo z ukazom <literal>%include
"l2fonts.mgp"</literal>:</para>
<programlisting>
%%
%% l2fonts.mgp - Definicija pisav TrueType v kodnem naboru ISO 8859-2
%%
%deffont "arial" xfont "helvetica-medium-r" "iso8859-2", tfont "arl2____.ttf"
%deffont "arialb" xfont "helvetica-bold-r" "iso8859-2", tfont "arl2b___.ttf"
%deffont "ariali" xfont "helvetica-medium-i" "iso8859-2", tfont "arl2i___.ttf"
%deffont "arialbi" xfont "helvetica-bold-i" "iso8859-2", tfont "arl2bi__.ttf"
%deffont "courier" xfont "courier-medium-r" "iso8859-2", tfont "cnl2____.ttf"
%deffont "courierb" xfont "courier-bold-r" "iso8859-2", tfont "cnl2b___.ttf"
%deffont "courieri" xfont "courier-medium-i" "iso8859-2", tfont "cnl2i___.ttf"
%deffont "courierbi" xfont "courier-bold-i" "iso8859-2", tfont "cnl2bi__.ttf"
%deffont "times" xfont "times-medium-r" "iso8859-2", tfont "tnrl2___.ttf"
%deffont "timesb" xfont "times-bold-r" "iso8859-2", tfont "tnrl2b__.ttf"
%deffont "timesi" xfont "times-medium-i" "iso8859-2", tfont "tnrl2i__.ttf"
%deffont "timesbi" xfont "times-bold-i" "iso8859-2", tfont "tnrl2bi_.ttf"
</programlisting>
<para><application>Magic Point</application> mora biti
preveden z izbiro <option>--enable-locale</option>, da so
besede s šumevci pravilno deljene. Paketi
<literal>.deb</literal> in <literal>.rpm</literal> naj bi bili
že prevedeni tako.</para>
</sect3>
</sect2>
<sect2 id="urejevalniki">
<title>Urejevalniki</title>
<sect3 id="emacs">
<title>GNU emacs</title>
<para><application>Emacs</application> je, tako kakor njegov
avtor, kontroverzni Richard M. Stallman, urejevalnik, do
katerega ljudje niso ravnodušni: ali ga obožujejo ali pa
ne prenesejo. <application>Emacs</application> je več kakor
urejevalnik; je tako rekoč način življenja. V njem lahko pišete
programe, iz njega poganjate prevajalnik, pišete besedila,
poganjate črkovalnik, poganjate TeX, berete pošto in
novice... Ko boste zares dobro obvladali Emacs, se vam prav mogoče
še dobršen del pravkar začetega stoletja ne bo treba naučiti nobenega novega
urejevalnika. Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez
njega.</para>
<sect4>
<title>GNU emacs 20</title>
<para>Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno
slovensko tipkovnico je prilagoditev posebno enostavna. Vse,
kar potrebujemo, je</para>
<programlisting>
;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
;;; and onwards)
(set-language-environment "Latin-2")
</programlisting>
<para>Pozneje lahko način Latin-2 izberemo za vnos in izpis
na menuju
<menuchoice>
<guimenu>Mule</guimenu>
<guisubmenu>Set Language Environment</guisubmenu>
<guisubmenu>European</guisubmenu>
<guimenuitem>Latin-2</guimenuitem>
</menuchoice></para>
<para>Res najnovejše izdaje Emacsa že poznajo tudi način
<guimenuitem>Slovenian</guimenuitem>.</para>
</sect4>
<sect4>
<title>Starejše izdaje programa GNU emacs</title>
<para>Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na
sedembitne znake (ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v
datoteko z nastavitvami dodamo naslednjih nekaj
vrstic:</para>
<programlisting>
;; Omogočimo izpis znakov s kodo, večjo od 127
(standard-display-european t)
;; Omogočimo vnos znakov s kodo, večjo od 127
(set-input-mode (car (current-input-mode))
(nth 1 (current-input-mode))
0)
</programlisting>
<para>Prilagoditev Emacsa je mogoče izvesti v eni od
naslednjih datotek z nastavitvami:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><filename>/usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el</filename>
(skupne nastavitve)</para>
</listitem>
<listitem>
<para><filename>˜/.emacs</filename> (osebne
nastavitve)</para>
</listitem>
<listitem>
<para><filename>/usr/lib/emacs/site-lisp/default.el</filename>
(skupne nastavitve)</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Z vnosom in izpisom naših znakov seveda še ni konec
zgodbe o prilagoditvi Emacsa za slovenščino. Želimo si na
primer tudi, da bi se ukaza <literal>forward-word</literal> in
<literal>backward-word</literal> ne zatikala na naših
znakih in da bi tudi za naše znake pravilno teklo pretvarjanje
iz velikih črk v male in nazaj. Pri starejših izdajah Emacsa
to ni vedno povsem trivialno. Bralcu bo v veliko pomoč
zbirka nasvetov <ulink
url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html">
Slovenščina in računalniki</ulink> avtorja
Aleša Koširja, v
kateri je programu GNU emacs posvečeno obširno
poglavje.</para>
</sect4>
<sect4>
<title>Emacs in slovensko jezikovno okolje
<footnote><para>Aleš Košir,
<email>ales.kosir@hermes.si</email></para></footnote></title>
<para><application>Emacs</application> 20 uporablja svoj,
torej nestandardni mehanizem za vnašanje in prikaz tujejezičnih
znakov. To že samo po sebi ni lepo, še huje pa je, da se
vgrajeni mehanizem tepe s standardnim: če je vrednost
spremenljivke <envar>LANG</envar>> kaj drugega kot
<literal>C</literal>, potem vgrajeni Emacsov način
odpove.</para>
<para>Nekoliko grda rešitev je, da Emacs vedno poženemo v
okolju <literal>LANG=C</literal>. Najlaže to naredimo
tako, da v <filename>˜/.bashrc</filename>
definiramo</para>
<programlisting>
alias emacs='LANG=C emacs'
</programlisting>
<para>Če kdo zares razume interakcijo Emacsa s spremenljivko
<envar>LANG</envar>, bom dodatne informacije z veseljem
vstavil sem.</para>
</sect4>
</sect3>
<!-- Konec Emacsa -->
<sect3 id="vi">
<title>Vi</title>
<para>Urejevalnik <command>vi</command> izvira iz sive davnine
Unixa. Zaradi težav z licenčnino najdete v sistemih Linux
namesto izvirnega Vi navadno urejevalnik
<command>vim</command> (Vi IMproved) avtorja
Brama Moolenaarja,
včasih pa tudi <command>elvis</command>, delo
Steva Kirkendalla,
ali <command>nvi</command> iz distribucije BSD 4.4. Zamisli, na
katerih temelji <command>vi</command>, so v temeljih
ortogonalne na vse, kar ste se o urejevalnikih naučili v
MS-DOS. Kljub temu je glede na to, da je
<command>vi</command> edini urejevalnik, ki je zanesljivo
v čisto vsakem Unixu, pametno poznati nekaj osnovnih ukazov
za delo z njim.</para>
<para>Po izkušnjah pisca tako izvirni <command>vi</command>
kakor tudi <command>vim</command> sama po sebi brez težav
prepuščata osembitne znake. Težave lahko včasih povzročajo
zunanji programi, ki jih kličemo iz urejevalnika
(npr. <command>fmt</command> za poravnavanje
besedila). Navadno pomaga, če v
<filename>˜/.profile</filename> določimo spremenljivko
<envar>LC_CTYPE</envar> (glej poglavje
&s-locale;).</para>
</sect3>
<sect3>
<title id="yudit">Yudit 2.4<footnote><para>Prispeval Jernej
Kovačič,
<email>jkovacic@email.si</email></para></footnote></title>
<para>Yudit je precej osnoven urejevalnik, ki pa vam lahko
pride prav, kadar morate napisati kratko besedilo v jeziku,
katerega znakov vaša tipkovnica iz takih ali drugačnih razlogov
ne podpira. Vse nastavitve lahko nastavite bodisi v
datoteki <filename>˜/.yudit/yudit.properties</filename>
(veljajo le za določenega uporabnika) ali v
<filename>/usr/share/yudit/config/yudit.properties</filename>
(veljajo za vse uporabnike, predpostavili smo, da imate Yudit
nameščen v imeniku <filename>/usr/share/yudit</filename>). Če
je neka lastnost nastavljena v obeh datotekah, bo veljala
nastavitev za določenega uporabnika.</para>
<para>Priporočamo vam, da si, če še nimate nobene, omislite
pisavo TrueType, kodirano po Unicode, ki ima vse znake, ki
jih potrebujete. Dobra stran za začetek iskanja je <ulink
url="http://www.ccss.de/slovo/unifonts.htm">Multilingual
Unicode TrueType Fonts in the Internet</ulink> (glej tudi
Unicode-HOWTO). Pisavo (datoteko s pripono
<literal>.ttf</literal>) prenesite v imenik
<filename>˜/.yudit/fonts</filename> ali
<filename>/usr/share/yudit/fonts</filename> ali pa tam
naredite vsaj simbolično povezavo do nje. V datoteki
yudit.properties dodajte vrstico (če je še ni):
<literal>yudit.font.TrueType=<ime_pisave>.ttf</literal>. Lahko
je naštetih tudi več pisav (ki morajo biti ločene z vejicami),
v tem primeru poskrbite, da bo vaša najljubša pisava navedena
na prvem mestu. Ob zagonu Yudita nastavite pisavo (tretji gumb
z desne, zgornja vrstica) na TrueType. Ker Yudit
uporablja lasten gonilnik za pisave TrueType, vam te
podpore ni treba nastaviti v okolju XWindow. Če izbrana
pisava ne podpira kakšnega znaka, se bo na njegovem mestu
prikazal kvadratek s kodo znaka po Unicode. Pri shranjevanju
besedila v datoteko to ne bo povzročalo težav, je pa lahko
toliko bolj neprijetno ob tiskanju neposredno iz
Yudita.</para>
<para>Uporabniški vmesnik Yudita je preveden v več jezikov, po
zaslugi Romana Maurerja tudi v slovenščino. Slovenščino
nastavite, če v yudit.properties vpišete vrstico:
<literal>yudit.default.language=sl</literal>.</para>
<para>Poglavitna odlika Yudita je, da je mogoče vtipkati praktično
katerikoli znak iz nabora Unicode, tudi če ga vaša tipkovnica
ne podpira. V vhodnih datotekah (s pripono
<literal>.kmap</literal>) je namreč mogoče določiti, naj se
določena zaporedja vtipkanih znakov samodejno pretvorijo v
določen znak, odvisno od imena trenutno izbranega
»vhoda«. 12 najpogostejših »vhodov«
(ločenih z vejicami) si lahko nastavite v
<literal>yudit.properties</literal> v vrstici:
<literal>yudit.editor.inputs=...</literal> lahko pa tudi kar
interaktivno v samem Yuditu z gumbom
<guimenu>Vhod</guimenu> (oz. <guimenu>Input</guimenu>), ki je
drugi z desne v zgornji vrstici. Potem lahko izbrane
»vhode« preklapljate enostavno s funkcijskimi
tipkami <keycap>F1</keycap>..<keycap>F12</keycap>.</para>
<para>Če ste tipkovnico nastavili za podporo našim črkam po
standardu ISO 8859-2, je pametno, da je eden izmed izbranih
»vhodov« kar iso-8859-2, ki vam omogoča neposredno
vtipkavanje šumnikov. Nekaj uporabnikov, ki kot preslikavo
za tipkovnico uporabljajo XKB, poroča, da tak vnos ne
deluje, zato pa preverjeno deluje pri načinu
<literal>.Xmodmap</literal>. Če kdo ve, kako rešiti ta
problem, ga vljudno prosimo, naj nam to sporoči.</para>
<para>Na voljo je nekaj že pripravljenih »vhodov«,
ki podpirajo tudi slovenske šumnike. Njihove kombinacije za
posamezen šumnik so prikazane v spodnji tabeli:</para>
<informaltable frame='none'>
<tgroup cols='7'>
<thead>
<row>
<entry>»vhod«</entry>
<entry>č</entry>
<entry>š</entry>
<entry>ž</entry>
<entry>Č</entry>
<entry>Š</entry>
<entry>Ž</entry>
</row>
</thead>
<tbody>
<row>
<entry>Slovenian, Croatian, Czech</entry>
<entry><literal>c<</literal></entry>
<entry><literal>s<</literal></entry>
<entry><literal>z<</literal></entry>
<entry><literal>C<</literal></entry>
<entry><literal>S<</literal></entry>
<entry><literal>Z<</literal></entry>
</row>
<row>
<entry>CS-dead, SK</entry>
<entry><literal>+c</literal></entry>
<entry><literal>+s</literal></entry>
<entry><literal>+z</literal></entry>
<entry><literal>+C</literal></entry>
<entry><literal>+S</literal></entry>
<entry><literal>+Z</literal></entry>
</row>
<row>
<entry>Lithuanian</entry>
<entry><literal>2</literal></entry>
<entry><literal>6</literal></entry>
<entry><literal>=</literal></entry>
<entry><literal>@</literal></entry>
<entry><literal>^</literal></entry>
<entry><literal>+</literal></entry>
</row>
<row>
<entry>Mnemonic</entry>
<entry><literal>&c<</literal></entry>
<entry><literal>&s<</literal></entry>
<entry><literal>&z<</literal></entry>
<entry><literal>&C<</literal></entry>
<entry><literal>&S<</literal></entry>
<entry><literal>&Z<</literal></entry>
</row>
<row>
<entry>SGML</entry>
<entry><literal>&ccaron;</literal></entry>
<entry><literal>&scaron;</literal></entry>
<entry><literal>&zcaron;</literal></entry>
<entry><literal>&Ccaron;</literal></entry>
<entry><literal>&Scaron;</literal></entry>
<entry><literal>&Zcaron;</literal></entry>
</row>
<row>
<entry>TeX</entry>
<entry><literal>\v{c}</literal></entry>
<entry><literal>\v{s}</literal></entry>
<entry><literal>\v{z}</literal></entry>
<entry><literal>\v{C}</literal></entry>
<entry><literal>\v{S}</literal></entry>
<entry><literal>\v{Z}</literal></entry>
</row>
<row>
<entry>unicode</entry>
<entry><literal>u010d</literal></entry>
<entry><literal>u0161</literal></entry>
<entry><literal>u017e</literal></entry>
<entry><literal>u010c</literal></entry>
<entry><literal>u0160</literal></entry>
<entry><literal>u017d</literal></entry>
</row>
</tbody>
</tgroup>
</informaltable>
<para>Opomba 1: če uporabljate hrvaški (Croatian)
»vhod«, ne pozabite, da so v hrvaščini (ne pa tudi
v slovenščini) nj, lj in dž enakovredne črke, ki imajo tudi
svoje mesto v naboru Unicode. Pazite na morebitne podobne
jezikovne značilnosti tudi pri uporabi češkega (Czech,
CS-dead), slovaškega (SK, CS-dead) ali litovskega (Lithuanian)
»vhoda«.</para>
<para>Opomba 2: do različice 2.4 v »vhodu« SGML ni
bilo velikih šumnikov, dokler ni pisec teh vrstic avtorju
Yudita poslal dopolnila.</para>
<para>Opomba 3: nekateri izmed naštetih vhodov so bili prvič na voljo
šele v različici 2.5, vendar so uporabni tudi v starejših.</para>
<para>Oglejmo si še zgled, kako si lahko sami v vhodni
datoteki določimo poljubna zaporedja tipk za želeni
znak. Najprej moramo v datoteko s pripono
<literal>.kmap</literal> vpisati seznam zaporedij. Oglejmo si,
kako je to narejeno v datoteki
<filename>Slovenian.kmap</filename> (avtorja Romana
Maurerja):</para>
<programlisting>
"C<=0x010C", // LATIN CAPITAL LETTER C WITH CARON
"S<=0x0160", // LATIN CAPITAL LETTER S WITH CARON
"Z<=0x017D", // LATIN CAPITAL LETTER Z WITH CARON
"c<=0x010D", // LATIN SMALL LETTER C WITH CARON
"s<=0x0161", // LATIN SMALL LETTER S WITH CARON
"z<=0x017E", // LATIN SMALL LETTER Z WITH CARON
</programlisting>
<para>Kakor vidimo, je definicija zaporedij
preprosta. Začne se z narekovajem, sledi mu želeno zaporedje
znakov, temu sledi enačaj (<literal>=</literal>), temu pa
koda znaka (po Unicode), ki naj ga to zaporedje vrne. Koda
znaka je lahko v desetiškem, osmiškem, največkrat pa je kar v
šestnajstiškem številskem sistemu, kar označuje predpona
0x. Tako definirano zaporedje končamo z narekovajem, ki mu
(tudi zadnjemu zaporedju!) sledi vejica. Kjerkoli v datoteki
lahko pišemo tudi komentarje (vse med <literal>//</literal> in
koncem vrstice). Če bomo svojo definicijsko datoteko
posredovali tudi drugim, se spodobi, da vsak znak tudi
opišemo.</para>
<para>Tako nastalo datoteko moramo spremeniti v tako obliko,
da jo bo Yudit razumel (to označuje pripona
<literal>.my</literal>). Z Yuditom dobimo tudi programček
mytool, ki nam to naredi. Če se zgornja datoteka imenuje
<filename>Slovenian.kmap</filename> in bi jo radi
»prevedli« v <filename>Slovenian.my</filename>, to
storimo takole:</para>
<para>
<userinput>mytool -type kmap -kmap Slovenian.kmap -rkmap
Slovenian.kmap -write Slovenian.my</userinput>
</para>
<para>Če se je pretvorba izvedla brez sporočil o napakah,
moramo tako nastalo datoteko s pripono <literal>.my</literal>
le še prenesti v <filename>/usr/share/yudit/data</filename>
ali <filename>˜/.yudit/data</filename> in znova pognati
Yudit.</para>
<para>Pri nalaganju datoteke v Yudit bodite pozorni na
privzeto kodno razporeditev (če v
<literal>yudit.properties</literal> pod
<literal>yudit.default.encoding</literal> sami niste napisali
ničesar, bo to UTF-8) in poleg določanja imena datoteke ne
pozabite na to podrobnost. Prav tako pazite, če datoteko
shranjujete v kaki drugi kodni razporeditvi kot različici
Unicode. Če je v besedilu kak znak, ki ne pripada izbrani
kodni razporeditvi, se bo na njegovem mestu brez poprejšnjega
opozorila izpisalo <literal>\u+koda znaka</literal> (po
Unicode v šestnajstiškem sistemu).</para>
</sect3>
<!-- konec Yudit -->
<sect3 id="joe">
<title>Joe<footnote><para>Prispeval Danilo Godec,
<email>danci@kibla.org</email></para></footnote></title>
<para>Skupne nastavitve za urejevalnik Joe so v datoteki
<filename>/usr/lib/joe/joerc</filename> (morda jo imate
shranjeno kje drugje). Izbira <option>-asis</option> omogoči
vnos in izpis osembitnih znakov. Sprožimo jo tako, da
zbrišemo presledek pred njo.</para>
</sect3>
<sect3 id="crisp">
<title>Crisp</title>
<para><application>Crisp</application> je urejevalnik v duhu
urejevalnika <application>Brief</application> z burno
zgodovino. Napisal ga je <ulink
url="mailto:fox@crisp.demon.co.uk">Paul Fox</ulink> iz Anglije
in ga distribuiral kot »program za pokušino«
(shareware). Zadnja taka različica je 2.2e iz leta 1991 in
je po nekaterih vesteh avtor ne podpira več. Novejše (trenutno
7.0) pa trži podjetje <ulink
url="http://www.crisp.com/">Vital, Inc.</ulink> iz Teksasa v
ZDA. Crisp je nekako bliže pecejevskemu duhu kakor
Emacs in Vi; če se nobenemu od njiju ne morete privaditi, bo
morda Crisp pravi za vas.</para>
<para>Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da
znakov s kodami od 127 naprej ne prikaže, ampak izpiše njihovo
šestnajstiško kodo, ki jo uvede z znakoma
<literal>\x</literal>. Pomaga, če naložimo paket z
izvirno kodo Crisp in v datoteki
<filename>$(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr</filename>
popravimo drugi argument funkcije
<literal>set_term_features()</literal> iz
<literal>NULL</literal> na
<literal>"%c"</literal>. Popravljeni makroukaz
prevedemo:</para>
<para>
<userinput>
crunch xterm.cr
</userinput>
</para>
<para>Rezultat, popravljeni <filename>xterm.cm</filename>,
postavimo med druge, navadno v imenik
<filename>/usr/local/lib/crisp/macros/tty</filename>.</para>
<para>Makro <literal>xterm</literal> velja, kot bi iz imena
sami uganili, za <application>Crisp</application>, pognan v
oknu <application>Xterm</application> znotraj X Window
System. Enaka intervencija piscu teh vrstic ni uspela na
<filename>linux.cr</filename> (konzola) in
<filename>xcrisp.cr</filename> (različica Crisp za X11).
Poleg tega se je v starejši različici Linuxa (1.0.8)
<literal>crunch</literal> pritoževal nad predprocesorjem za C,
<filename>/lib/cpp</filename>. Pomagala je logična
povezava:</para>
<para>
<userinput>
ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
</userinput>
</para>
<para>Aleš Košir je napisal za Crisp makro
<ulink url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr">
<literal>slovene</literal></ulink>.</para>
<para>Z njim lahko vnašamo naše znake tudi na tipkovnicah, ki
nimajo primernih tipk: namesto č vtipkamo
<literal>"c</literal>, makro pa pretvori zaporedje v
ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira še nekaj drugih
kodiranj, ki so v rabi v naših krajih. Navodila za uporabo
so na voljo tudi <ulink
url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/">v
spletu</ulink>.</para>
<para>Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi
»lahka« izvedba urejevalnika Crisp,
<application>CRiSP LiTE</application>. Caldera ponuja tudi
možnost poznejše ugodnejše nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP
LiTE ne pozna zgoraj opisanih težav z vnašanjem osembitnih
znakov.</para>
</sect3>
<!-- Konec Crispa -->
</sect2>
<!-- Konec urejevalnikov -->
<sect2 id="email">
<title>Elektronska pošta</title>
<sect3 id="pine">
<title>Pine</title>
<para>Pine najprej prebere skupne nastavitve iz
<filename>/usr/local/lib/pine.conf</filename> (ali
<filename>/etc/pine.conf</filename>, zatem pa še osebne
nastavitve iz <filename>˜/.pinerc</filename>. V enem ali
drugem poiščemo niz <literal>character-set</literal> in
postavimo to spremenljivko na
<literal>ISO-8859-2</literal>:</para>
<programlisting>
...
# character-set should reflect the capabilities of the display
# you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives
# include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
character-set=ISO-8859-2
...
</programlisting>
</sect3>
<sect3 id="xfmail">
<title>Xfmail 1.3<footnote><para>Prispeval Jernej Kovačič,
<email>jkovacic@email.si</email></para></footnote></title>
<para>V odjemalcu za elektronsko pošto XFMail je privzeto
vgrajeno 16 sistemskih pisav knjižnice XForms, ki žal nimajo
šumnikov. Je pa zato kljub vsemu mogoče izbrati tudi
druge »zunanje« pisave okolja XWindow. Če tega
niste storili že prej, je zdaj skrajni čas, da v
strežniku X nastavite nekaj pisav z znaki iz
nabora ISO8859-2 {morda še povezava do ustreznega razdelka}.
Z ukazom <userinput>xlsfonts -fn
"*-iso8859-2"</userinput> izpišite seznam vseh
nameščenih pisav s podporo znakom iz ISO8859-2 in izberite
nekaj pisav, ki so vam najbolj všeč.</para>
<para>Prikaz naših črk boste potrebovali pri seznamih sporočil
v osnovnem oknu, pri branju in sestavljanju sporočil, pri
prikazu naslovnika ali pošiljatelja in pri naslovu samega
sporočila in pa vsaj še na seznamu naslovov. Čeprav to nikakor
ni nujno, vam priporočam, da si izberete pisave stalne
širine. Z menuja osnovnega okna izberite <menuchoice>
<guimenu>Misc</guimenu> <guimenuitem>Appearance</guimenuitem>
</menuchoice>. V novo odprtem oknu pritisnite na gumb
<guibutton>Add</guibutton>, vtipkajte polno ime (natanko tako,
kakor vam ga izpiše programček <command>xlsfonts</command>)
vsake izbrane pisave posebej in vnos končajte s pritiskom na
gumb <guibutton>OK</guibutton>. Postopek ponavljajte za vse
izbrane pisave, pri tem pa nikar ne pretiravajte, ker je
zaradi omejitev v knjižnici XForms lahko vseh pisav skupaj (s
sistemskimi 16 vred) največ 64.</para>
<para>Ko ste tako vnesli vse izbrane pisave, morate še
posameznim gradnikom XFMailovega uporabniškega vmesnika
dopovedati, naj jih uporabljajo. V istem oknu (torej Fonts &
Colors) morate obvezno izbrati najprej gradnik na skrajni
desni strani. Nato v preostalih dveh izbirnikih izberite samo
pisavo in velikost znakov. Pisave s podporo naboru ISO8859-2
določite predvsem naslednjim gradnikom: <guilabel>Message
browser</guilabel> (prikaz vseh sporočil v izbrani mapi),
<guilabel>Address book</guilabel> (izpis imen na vašem seznamu
el. naslovov) in pa iso-8859-2 (Latin-2) (uporablja se pri
branju in sestavljanju sporočil, pri pravilni
nastavitvi v glavi sporočila za prikaz pošiljateljevega imena
in naslova sporočila, pri seznamu naslovnikov itd.). Pisave
lahko določite tudi preostalim gradnikom, vendar tam podpora
šumnikom ni potrebna. Ko boste prvič zapustili
<application>XFMail</application>, ne pozabite z
»Yes« odgovoriti na vprašanje, ali naj se
nastavitve shranijo.</para>
<para>Ob sestavljanju novega sporočila (gumb
<guibutton>Compose new</guibutton>) lahko nabor znakov
določite vsakič posebej (z menuja okna za novo sporočilo
izberete najprej <menuchoice> <guimenu>Encoding</guimenu>
<guimenuitem>8 bit</guimenuitem> </menuchoice>, nato pa še
<menuchoice> <guimenu>Language</guimenu>
<guimenuitem>iso-8859-2 (Latin-2))</guimenuitem>
</menuchoice>, lahko pa to tudi določite kot privzeto. To
storite, če z menuja osnovnega okna izberete <menuchoice>
<guimenu>Misc</guimenu> <guimenuitem>Config
Display</guimenuitem> </menuchoice>, nato pa v novo odprtem
oknu še Charsets. V spodnjem desnem kotu, kjer je
izbirnik Default character set, izberite <guibutton>iso-8859-2
(Latin-2)</guibutton>, nad tem izbirnikom pa pod
<guilabel>Default encoding</guilabel> označite še
<guibutton>8-bit(none)</guibutton> in pa <guibutton>Encode
header</guibutton>.</para>
<para>Če želite uporabiti šumnike tudi pri odgovoru na
sporočilo, se najprej prepričajte, ali so nastavitve pravilne
(z menuja okna za sestavljanje sporočila najprej po potrebi
nastavite <menuchoice> <guimenu>Encoding</guimenu>
<guimenuitem>8 bit</guimenuitem> </menuchoice>, nato pa še
<menuchoice> <guimenu>Language</guimenu>
<guimenuitem>iso-8859-2</guimenuitem> </menuchoice>). Pri
odgovarjanju se namreč privzeto nastavita kodiranje in nabor
znakov izvirnega sporočila (ali 7-bitno kodiranje, če ni
navedeno nič) in naslovnik lahko prejme drugačne znake, kot
jih vidite vi v urejevalniku sporočila. Kaj lahko se vam
zgodi, da ostane kodiranje sedembitno in se biti z največjo
utežjo (<acronym>MSB</acronym>) ob pošiljanju samodejno
nastavijo na 0, tako da namesto šumnika naslovnik prejme znak
s spodnje polovice tabele ASCII.</para>
</sect3>
<sect3 id="ns-mail">
<title>Netscape Mail</title>
<para>V Netscape Mail 4.06 in novejšem, npr. 4.78, je mogoče
pisati naše znake v telesu sporočila, ne pa tudi v glavi. Ko
imamo enkrat nameščene naše pisave in urejeno preslikavo
tipkovnice (razdelka &s-pisave-x11; in &s-tipk-x11;), le še z
menuja <guimenu>View</guimenu> poštnega programa izberemo
<guisubmenu>Encoding</guisubmenu>, tam pa <guimenuitem>Central
European (ISO-8859-2)</guimenuitem>.</para>
<para>Vesel bom opisa izkušenj z drugimi izdajami programa
Netscape Mail.</para>
</sect3>
<sect3 id="elm">
<title>Elm</title>
<para>Opozorilo: pisec že dolgo ne uporablja več tega programa
in zapisanega ni preveril. Danski in nemški HOWTO trdita, da
je bodisi dovolj v ukazni lupini postaviti spremenljivko
<envar>LANG</envar> na vrednost <literal>iso_8859_1</literal>
bodisi v konfiguracijski datoteki
<literal>˜/.elm/elmrc</literal> nastaviti vrednosti
naslednjih spremenljivk:</para>
<programlisting>
...
charset=iso-8859-1
displaycharset=iso-8859-1
textencoding=8bit
...
</programlisting>
<para>Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno treba
nadomestiti z ISO 8859-2.</para>
<para>Še enkrat prosim koga, ki ta program zares
uporablja, naj opiše svoje izkušnje.</para>
</sect3>
</sect2>
<!-- Konec poštnih programov -->
<sect2 id="www">
<title>Svetovni splet</title>
<sect3 id="lynx">
<title>Lynx</title>
<para>Lynx pozna od izdaje 2.5 naprej tudi kodno stran ISO
8859-2. Nastavimo jo lahko na enega od treh načinov. Prvi je,
da izberemo <literal>O)ptions</literal>, zatem
<literal>C)harset</literal> in s pritiskanjem na smerne
tipke izberemo želeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki
<filename>˜/.lynxrc</filename> (osebna nastavitev)
nastavimo</para>
<screen>
character_set=ISO Latin 2
</screen>
<para>Kot zadnje pa nam je na voljo, da v datoteki
<filename>/usr/lib/lynx.cfg</filename> (skupna nastavitev)</para>
<screen>
CHARACTER_SET:ISO Latin 2
</screen>
</sect3>
<sect3 id="netscape">
<title>Netscape Navigator<footnote><para>
Metod Koželj, <literal>Message-id:
<Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si></literal>
</para>
</footnote></title>
<para>Netscape Navigator pa tudi brskalnik iz Netscape
Communicatorja uporabljata nabor znakov X Windows
System. Za prikaz naših znakov je torej treba najprej namestiti
pisave za X11 (poglavje &s-pisave-x11;). Ko
Navigator zaženemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave za
»Central European (ISO-8859-2)«. Če pregledujemo
stran, ki brskalniku pravilno sporoči uporabljeni nabor
znakov, Navigator samodejno uporabi pisavo s pravim
kodnim naborom. Seveda lahko spremenimo osnovno velikost črk
ali pa obliko za proporcionalno pisavo.</para>
<para>To storimo tako, da v
<menuchoice>
<guimenu>Edit</guimenu>
<guisubmenu>Preferences</guisubmenu>
<guisubmenu>Appearance</guisubmenu>
<guimenuitem>Fonts</guimenuitem> </menuchoice> določimo,
da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave:
<menuchoice>
<guimenu>For the Encoding</guimenu> <guimenuitem>Central
European (iso-8859-2)</guimenuitem> </menuchoice>, potem pa
izberemo, s katero pisavo naj Navigator prikazuje
besedila. Navigator nam sam ponudi le pisave s pravim
naborom znakov.</para>
<para>Če pregledujemo strani s pravilno razporeditvijo
črk (razporeditev ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne
uporabi pisave s pravo razporeditvijo črk, lahko razporeditev
preklopimo ročno z izborom:
<menuchoice>
<guimenu>View</guimenu>
<guisubmenu>Encoding</guisubmenu>
<guimenuitem>Central European (ISO-8859-2)</guimenuitem>
</menuchoice>
</para>
<para>Ob izboru pisave s pravilno razporeditvijo črk in ob
pravilni razporeditvi tipk na tipkovnici lahko uporabljamo naše
črke tudi pri pisanju v modulu »Page
Composer«.</para>
<para>Netscape Communicator 4.06 in novejši znajo v Unixih
z nameščenimi pisavami ISO 8859-2 prikazati tudi strani,
napisane v kodni strani Microsoft CP1250, označene kot
<literal>windows-1250</literal> v glavi.</para>
<para>V brskalniku Netscape Navigator lahko nastavimo tudi
prednostni seznam jezikov, v katerih želimo prebirati spletne
strani. To storimo tako, da z menuja
<menuchoice>
<guimenu>Edit</guimenu>
<guisubmenu>Preferences</guisubmenu>
<guisubmenu>Navigator</guisubmenu>
<guimenuitem>Languages</guimenuitem> </menuchoice>
izberemo slovenščino (<literal>sl</literal>) in jo
dvignemo na vrh prednostnega seznama. Ker je večina
spletnih strani pisana v angleščini, naj bo nekje na
seznamu tudi angleščina
(<literal>en</literal>). Strežniki, ki uporabljajo mehanizem
za izbiro jezika, vgrajen v http (zgled je, denimo,
<ulink url="http://www.google.com/">iskalnik
Google</ulink>), se bodo tako z brskalnikom samodejno
sporazumeli o tem, v katerem jeziku vam bodo ponudili
spletne strani.</para>
</sect3>
<sect3 id="amaya">
<title>Amaya<footnote><para>Prispeval Andraž Hvalica,
<literal>Message-id:
<374E958D.ADD55B49@amis.net></literal> in
<literal>Message-id:
<3788BBF0.1041C481@amis.net></literal>.</para></footnote></title>
<para>Torej takole je s to Amayo: šumniki (in druge reči -
preizkusil sem tudi nemške preglase) čisto lepo delujejo. V
čem je štos? Verjetno gre za hrošča, morda ga tudi ni več,
imam Amayo 1.4a, čisto mogoče, da je izšlo že kaj
novejšega... Narediti je treba le to, da pri datoteki,
ki jo začneš pisati, nastaviš
<menuchoice>
<guimenu>Attributes</guimenu>
<guisubmenu>lang</guisubmenu>
<guimenuitem>ISO_Latin_2</guimenuitem>
</menuchoice>
vendar <emphasis>mora biti v datoteki že en znak</emphasis>,
ki ga je treba še prej označiti. Potem so šumniki vidni v
Amayi.</para>
<para>A tu je še nekaj takega kot kavelj 22 - v
Navigatorju je treba imeti nastavljeno
<menuchoice>
<guimenu>View</guimenu>
<guisubmenu>Encoding</guisubmenu>
<guimenuitem>Central European (ISO-8859-2)</guimenuitem>
</menuchoice>
To imamo Slovenci tako ali tako vsi, ampak vseeno ni čisto v
redu. Amaya bi morala v datoteko html zapisati
<literal>character=iso-8859-2</literal>, vendar tega ne
naredi. Napiše pa <literal><body
lang="x-Latin-2"></literal>, kar, vsaj jaz, prvič
vidim.</para>
<para>… Iz interneta sem potegnil novo Amayo 2.1 in si
ogledal, kako je s podporo Latin-2. Približno tako trapasto
je kot pri eni od starejših različic, ki sem jo že
imel.</para>
<para>Še zmerom velja, da je treba napisati katerikoli znak,
preden se program sploh odzove na naše nastavitve za jezik. Ko
vpišemo ta famozni znak, izberemo »Attributes /
lang...«, izberemo Czech.</para>
<para>S tem dosežemo, da program vtipkane znake upošteva kot
iso-8852-2, vendar v glavo dokumenta HTML tega
<emphasis>ne</emphasis> zapiše. Napiše pa:</para>
<programlisting>
<body lang="cs">
</programlisting>
<para>Kar je nesmisel. Vsaj z Navigatorjem nima učinka.
Če nimamo sami nastavljenega kodnega zapisa iso 8859-2,
šumnikov ne bomo videli. Zato moramo sami v glavo HTML
dopisati charset=iso-8859-2; tako so šumniki vidni
zmeraj.</para>
</sect3>
<sect3 id="www-server">
<title>Spletni strežniki</title>
<note>
<para>Opomba: ta razdelek je prevod navodil <ulink
url="http://nl.ijs.si/gnusl/cee/app/httpd.html">»Configuring
WWW Server for ISO 8859-2«</ulink>, ta pa se bolj ali manj
opirajo na besedilo Marka Martinca <ulink
url="http://www.ijs.si/doc/www-csz.html">»Rešitev
problema slovenskih šumnikov v HTML
dokumentih«</ulink>.</para>
</note>
<sect4>
<title>Načela</title>
<orderedlist>
<listitem>
<para>Določilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP
prenaša tok podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali
izpisljive znake. To zajema osembitne znake,
šestnajstbitne znake kot npr. ISO10646 ali
jezike z Daljnega vzhoda, slike, animacije, zvok ipd.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Vsebino spisa določa glava MIME (vrstica
<literal>Content-Type</literal>. To je edina informacija
o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik, zato
mora odražati pravo vsebino spisa.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Privzeta kodna razporeditev (terminologija MIME/HTTP
uporablja izraz »nabor znakov«) za spise
HTML je ISO 10646 ali njegova osembitna podmnožica ISO
8859-1. <emphasis>Vsak</emphasis> spletni brskalnik mora
biti zmožen prikazati spis HTML, ki uporablja kodno
razporeditev ISO 8859-1. Glava MIME za spise HTML, kodirane
po ISO 8859-1, je:</para>
<screen>
Content-Type: text/html
</screen>
</listitem>
<listitem>
<para>Določilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim določilom
<literal>charset</literal> v vrstici
<literal>Content-Type</literal> glave MIME izberemo drugo
kodno razporeditev. Načeloma je dovoljena katerakoli kodna
razporeditev, registrirana pri IANA Character Set
Registry. Iz praktičnih razlogov pa se je priporočljivo
omejiti na naslednje entitete HTTP:</para>
<screen>
charset = "US-ASCII"
| "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
| "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
| "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
| "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
| "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
| token
</screen>
<para>Entiteta, ki je definirana pri <ulink
url="http://www.iana.org/">IANA Character Set
Registry</ulink>, mora predstavljati nabor znakov, kot
je bil prijavljen pri IANA. Prazna entiteta implicira
nabor ISO 8859-1 (skupaj z US-ASCII, ki je njegova
podmnožica).</para>
<para>Spisi HTML, kodirani v skladu s kodno razporeditvijo
ISO 8859-2, morajo potemtakem imeti v glavi vrstico MIME</para>
<screen>
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
</screen>
<para>Pri tem presledek med podpičjem in
<literal>charset=ISO-8859-2</literal> ni obvezen.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Numerične entitete oblike
<literal>&#nnn;</literal> določajo pismenko s
kodo <emphasis>nnn</emphasis> v referenčni razporeditvi
znakov (ISO 8859-1 ali. ISO 10646), ne pa v trenutno
izbrani. Tako torej sploh ne moremo uporabljati
naših znakov, kodiranih skladno s kodno razporeditvijo ISO
8859-2, lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. Črko
č (mali C s strešico) lahko torej zapišemo kot
<literal>&#269;</literal>. In samo tako.</para>
</listitem>
</orderedlist>
</sect4>
<sect4>
<title>Praktični oziri</title>
<para>Kdaj je priporočljiva uporabiti kodno razporeditev ISO 8859-2
in kdaj ne? Znotraj <emphasis>intraneta</emphasis> (notranjega informacijskega
sistema) v okolju, v katerem se uporablja ISO 8859-2, je morda
smiselno to razporeditev uporabiti za <emphasis>vse</emphasis>
spise. Če pa je informacija namenjena širšemu občinstvu,
je treba vedeti, da je uporabniki zunaj Srednje ali
Vzhodne Evrope, kjer se ta kodna razporeditev uporablja,
morda ne bodo mogli prikazati. Veljavno določilo
prenosnega protokola HTTP namreč od spletnih brskalnikov ne
zahteva, naj prikažejo spise HTML, ki uporabljajo kodno
razporeditev ISO 8859-2. Če brskalnik ne zmore
prikazati strani v zahtevani kodni razporeditvi, lahko ta
problem ignorira in stran (nepravilno) prikaže v kakšni
drugi kodni razporeditvi (navadno ISO 8859-1) ali pa ponudi,
da spis shranimo na disk. Zato je priporočljivo, da vstopne
točke v naš informacijski sistem ne uporabljajo kodnih
razporeditev, različnih od ISO 8859-1.</para>
</sect4>
<sect4>
<title>Podrobnosti izvedbe</title>
<para>Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni
strežnik prilagodimo, da pravilno postreže uporabniku s
spisom, kodiranem po ISO 8859-2:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>določitev nove pripone za statične spise, kodirane
po ISO-8859-2, in vezava le-te na na primerno vrsto spisa
v glavi MIME</para>
</listitem>
<listitem>
<para>dinamično prekodiranje spisov</para>
</listitem>
<listitem>
<para>uporaba posebnosti strežnika ali brskalnika</para>
</listitem>
</itemizedlist>
</sect4>
<sect4>
<title>Določitev nove pripone za statične spise</title>
<para>Ob zahtevku za spis večina spletnih strežnikov izve
zvrst statičnih spisov iz pripone datoteke ter na podlagi
tega izdela glavo MIME, s katero opremi spis, preden ga
izroči prejemniku. Več različnih pripon lahko ustreza isti
zvrsti spisa (priponi <literal>.jpeg</literal> in
<literal>.jpg</literal> na primer obe določata zvrst
<literal>image/jpeg</literal>), nasprotno pa ne - ena pripona
lahko določa kvečjemu eno zvrst spisa.</para>
<para>Nobene splošne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo
pripone <literal>.html</literal> za spletne spise, kodirane
bodisi v skladu s kodno razporeditvijo ISO 8859-1 bodisi ISO
8859-2, in pričakovala od spletnega strežnika, da se bo
nekako odločil, s kakšno glavo MIME bo opremil ene in
druge. Ena možnost je vsekakor, da pripono
<literal>.html</literal> trajno vežemo na zvrst spisov HTML,
kodirano skladno s kodno razporeditvijo ISO 8859-2. Ta rešitev
ima seveda očitno pomanjkljivost za občinstvo, ki ne more
prikazati tega nabora znakov.</para>
<para>Tu predlagana rešitev izkorišča zmožnost spletnih
strežnikov, da določijo novo pripono datoteke in jo vežejo
na zvrst spisa <literal>text/html;
charset=ISO-8859-2</literal> v glavi MIME. To možnost
podpira večina spletnih strežnikov. Strežnika W3C in NCSA
<literal>httpd</literal> (ter vse njune izpeljanke,
npr. Apache) uporabljata ukaz <literal>AddType</literal> v
nastavitveni datoteki za vezavo dodatnih zvrsti spisov na
nove pripone datotek. Z enostavno in domiselno shemo (glej
<ulink url="http://www.ijs.si/doc/www-csz.html">
Rešitev problema slovenskih šumnikov v HTML
dokumentih</ulink>) lahko zagotovimo pravilne glave MIME za
zvrsti spisov, ki uporabljajo kodne razporeditve, različne od
ISO 8859-1. Če na primer določimo pripono
<literal>.html-l2</literal> za spise, kodirane skladno s
kodno razporeditvijo ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki
dodati vrstico:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>Strežnik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki
<filename>httpd.conf</filename> dodamo:
<screen>
AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.0
</screen></para>
</listitem>
<listitem>
<para>Strežnik NCSA httpd: v datoteki
<filename>srm.conf</filename> dodamo:
<screen>
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
</screen>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Strežnik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po
manjkajoči piki: v datoteki
<filename>srm.conf</filename> dodamo:
<screen>
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
</screen>
</para>
</listitem>
</itemizedlist>
</sect4>
<sect4>
<title>Dinamično prekodiranje</title>
<para>V vsakem spletnem strežniku, ki podpira vmesnik
Common Gateway Interface (CGI), lahko izvedemo dinamično
prekodiranje spletnih spisov. Poleg dobrih strani (iz enega
samega izvora lahko ponudimo spletni spis v številnih različnih
kodnih razporeditvah) ima ta metoda tudi slabosti: pretvarjanje
spisa po eni strani porablja procesorski čas strežnika, po
drugi strani pa dinamičnih spisov posredniki
(angl. <foreignphrase>proxy</foreignphrase>) navadno ne
shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno
obremenjujemo komunikacijske vode.</para>
<para>Zgleda skriptov, ki izvajata dinamično prekodiranje:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><application>slovene</application> - paket za
dinamično pretvarjanje spletnih spisov iz kodne
razporeditve JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter
US-ASCII (s prečrkovanjem iz ČŠŽ v CSZ). Avtor Tadej
Vodopivec, Ljubljana, Slovenija.</para>
</listitem>
<listitem>
<para><application>pl-conv</application> - skript v
perlu za dinamično pretvarjanje kodiranja spletnih
spisov ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
RomanCE in US-ASCII (s prečrkovanjem). Avtor Jarosław
Strzałkowski, Kraków, Poljska.</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Sledijo tri rešitve, ki uporabljajo posebnosti in
nestandardne razširitve programske opreme. Prvi dve se
nanašata na spletni strežnik, zadnja na priljubljeni spletni
brskalnik Netscape Navigator. Istega problema se je lotil
Gavin Nicol s predlogom »MIME Header Supplemented File
Type«.</para>
</sect4>
<sect4>
<title>Metainformacija za spletni strežnik W3C</title>
<para>Spletni strežnik W3C (nekoč znan kot CERN WWW)
omogoča dodajanje metainformacije v glave MIME odhodnih
spisov.</para>
<para>Po privzeti nastavitvi išče strežnik metainformacije v
datotekah s pripono <literal>.meta</literal> podimenik
<literal>.web</literal> imenika s spisi. Če na primer
spletne spise hranimo v imeniku
<filename>/WWW/Hypertext</filename> in želimo opremiti spis
<filename>isolatin2.html</filename> v njem s pravilno glavo
MIME, napravimo to takole:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>Če ga še ni, najprej ustvarimo podimenik
<filename>.web</filename>:</para>
<screen>
$ mkdir /WWW/Hypertext/.web
</screen>
</listitem>
<listitem>
<para>Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z
metainformacijami. Za datoteko
<filename>isolatin2.html</filename> se bo ta imenovala
<filename>isolatin2.html.meta</filename>. Datoteka mora
imeti glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje format
RFC822. V našem primeru je to ena sama vrstica:</para>
<screen>
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
</screen>
</listitem>
</itemizedlist>
</sect4>
<sect4>
<title>Datoteke ASIS za strežnik Apache</title>
<para>Strežnik Apache določa posebno vrsto datoteke, imenovano
ASIS. Strežnik pošlje datoteko ASIS odjemniku natančno
tako, kot je (angl. »<foreignphrase>as
is</foreignphrase>«), ne da bi jo opremil z glavo, ki
jo sicer zahteva protokol HTTP. V sami datoteki morajo zato
biti vsa potrebna polja, ki jih zahteva protokol HTTP,
tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.</para>
<para>V nastavitveni datoteki za strežnik določimo, da
pripona <literal>.asis</literal> pripada zvrsti spisa
<literal>httpd/send-as-is</literal>:</para>
<screen>
AddType httpd/send-as-is asis
</screen>
<para>Zgled datoteke ASIS:</para>
<screen>
Status: 200 OK
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Hello world</TITLE>
</HEAD>
<BODY>
<H1>Živjo, svet!</H1>
</BODY>
</HTML>
</screen>
<para>Kakor vidite, morate v datoteko vstaviti tudi trimestno
odzivno kodo strežnika. Strežnik <emphasis>vedno</emphasis>
doda polji <literal>Date:</literal> in
<literal>Server:</literal>, zato ju ne smemo vstaviti v
datoteko.</para>
</sect4>
<sect4>
<title>Značka <META> z označbo HTTP-EQUIV</title>
<para>V določilu HTTP 2.0 predlagana značka
<literal><META></literal> z označbo
<literal>HTTP-EQUIV</literal> je bila predlagana kot
neobvezna metoda, po kateri lahko strežnik potegne dodatno
metainformacijo iz zaglavja
(<literal><HEAD></literal>) spletnega spisa in jo
uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano,
da bi kak strežnik to tudi v resnici počel. Tako
razčlenjevanje spletnih spisov je verjetno
prevelika obremenitev za procesor in bi se zelo poznalo pri
odzivnosti spletnega strežnika. Pač pa so namesto tega
začeli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
(Netscape Navigator, na primer, to počenja od izdaje 2.0
naprej).</para>
<para>Zgled spisa z metainformacijo o uporabljeni kodni
razporeditvi v zaglavju spisa:
<screen>
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Naslov<TITLE>
<META HTTP-EQUIV="Content-Type"
CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
</HEAD>
<BODY>
Besedilo...
</BODY>
</HTML>
</screen>
</para>
</sect4>
</sect3>
</sect2>
<!-- Konec spleta -->
<sect2 id="remote">
<title>Delo na oddaljenem računalniku</title>
<para>Z ukazoma <command>telnet</command> ali
<command>rlogin</command> lahko prek omrežja TCP/IP delamo na
drugem računalniku.</para>
<para>Težave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica
napačne nastavitve v malo prej omenjenih programov, saj privzeti
nastavitvi pri obeh podpirata osembitne znake. Če naletimo na težave,
se poleg teh programov splača pogledati še</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>nastavitev ukazne lupine (poglavje
&s-shell;)</para>
</listitem>
<listitem>
<para>nastavitev terminala (fizičnega ali navideznega).
Eksplicitno ga lahko nastavimo z ukazom
<screen>
stty -parenb -istrip cs8
</screen>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para>in na koncu res nastavitev programov
<command>telnet</command> ali <command>rlogin</command></para>
</listitem>
</itemizedlist>
<sect3 id="telnet">
<title>Telnet</title>
<para><application>Telnet</application> eksplicitno pripravimo
do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom <literal>toggle
binary</literal>:</para>
<screen>
~> telnet
telnet> toggle binary
Negotiating binary mode with remote host.
telnet> open nekje.dalec.si
</screen>
<para>Telnet omogoča tudi, da si nastavitve za izbrane
računalnike vnesemo v nastavitveno datoteko,
<filename>˜/.telnetrc</filename>. Vnosi imajo obliko:</para>
<screen>
...
biofiz.mf.uni-lj.si
set binary true
...
</screen>
</sect3>
<sect3 id="rlogin">
<title>rlogin</title>
<para>Privzeti način zveze pri programu »rlogin« je
osembiten, eksplicitno pa lahko to določimo z določilom
»-8«:</para>
<cmdsynopsis>
<command>rlogin</command>
<arg
choice=plain><replaceable>računalnik</replaceable></arg>
<arg choice=plain>-8</arg>
</cmdsynopsis>
</sect3>
</sect2>
<sect2 id="TeX">
<title>TeX in LaTeX</title>
<para>Poslovenjenje paketa LaTeX obsega</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>7- in 8-bitni način vnosa naših znakov</para>
</listitem>
<listitem>
<para>način izpisa naših znakov</para>
</listitem>
<listitem>
<para>poslovenjenje izpisov »Contents«,
»Figure« ipd.</para>
</listitem>
<listitem>
<para>slovenska pravila deljenja besed</para>
</listitem>
<listitem>
<para>prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos
besedil v LaTeX in Linuxdoc DTD</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat še
ne poteka samodejno. Pokažimo, kako lahko težavo z nekaj truda
obidemo.</para>
<para>Podporo neangleškim jezikom v LaTeXu je poenotil paket
<application>babel</application> Johannesa Braamsa z Nizozemske,
ki je standardni del vseh sodobnih distribucij paketa TeX v
Linuxu, denimo <ulink url="http://www.tug.org/teTeX/">
<productname>teTeX</productname></ulink>.</para>
<para>Z uporabo izbire »slovene« v paketu
<application>babel</application> se samodejno izberejo
slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska
pravila za zlogovanje besed (če imamo nameščene slovenske
zlogovalne vzorce; poglavje &s-zlogovanje;), in
7-bitni način vnosa znakov <literal>"c"s"z</literal>: <!-- sodi
", da deluje barvanje skladnje v Emacsu --></para>
<cmdsynopsis>
<command>\usepackage</command><arg
choice=opt>slovene</arg><arg choice=req>babel</arg>
</cmdsynopsis>
<para>V novi različici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma
<literal>fontenc</literal> in <literal>inputenc</literal>
izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo <literal>T1</literal> (znano
tudi kot DC ali Cork) in 8-bitni vnos znakov. Zgled celotnega
spisa v LaTeXu:</para>
<programlisting>
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\begin{document}
Čeprav se pouk na železničarski šoli v Šentvidu navadno konča
šele ob štirih, odpešačijo učenci iz občin Želimlje in Žetale domov
že četrt čez tri.
\end{document}
</programlisting>
<sect3 id="latex209">
<title>LaTeX 2.09</title>
<para>V starejši različici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo
uporabiti mehanizma <literal>inputenc</literal>. Pomagamo si s
slogom <filename>latin2.sty</filename> Andreja Brodnika.
Zgled rabe:</para>
<programlisting>
\documentstyle[latin2]{article}
\begin{document}
...
\end{document}
</programlisting>
<para>Slog <literal>latin2</literal> je na voljo v vseh
strežnikih CTAN, npr. <ulink
url="ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/">
ftp.dante.de</ulink>.
</para>
</sect3>
<sect3 id="zlogovanje">
<title>Slovenska pravila za deljenje besed</title>
<para>Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v
okviru svoje diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaž Vrečko
in jo predal v last slovenskemu društvu uporabnikov sistema
TeX (TeXCeH). Na voljo je za individualno rabo brez namena
pridobivanja premoženjske koristi. Od leta 1995 naprej zanjo
skrbi dr. Leon Žlajpah z IJS, ki jo je posredoval tudi
skrbniku sistema <literal>babel</literal> za
tujejezično podporo v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem
<literal>babel</literal> praviloma dobimo skupaj z
distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3,
datirana 15. 4. 1997.</para>
<para>V distribuciji <productname>teTeX</productname>, ki je
najbolj priljubljena distribucija v Unixu, vklopimo podporo
slovenskim delilnim vzorcem tako, da kot upravitelj
poženemo program <command>texconfig</command>. Z menuja
izberemo možnost <guimenuitem>HYPHEN - hyphenation table
(tex/latex)</guimenuitem>. Program
<command>texconfig</command> pri tej izbiri požene urejevalnik
<command>vi</command>> in vanj naloži datoteko
<filename>language.dat</filename>. Za tiste, ki ga ne poznate,
najnujnejše o uporabi le-tega: levo, desno, gor in dol po
besedilu se premikate s tipkami <keycap>h</keycap>,
<keycap>l</keycap> (mali L), <keycap>j</keycap> in
<keycap>k</keycap>. Znak zbrišete tako, da kazalec pripeljete
nanj in pritisnete tipko <keycap>x</keycap>. Datoteko shranite
in končajte delo s pritiskom na tipko
<keycap>Esc</keycap> in vpisom <userinput>:wq</userinput>
(dvopičje, mali W, mali Q), ki mu sledi
<keycap>Enter</keycap>. Oboroženi s tem znanjem v datoteki
<filename>language.dat</filename> zbrišemo komentar (znak za
odstotek) pred zapisom <literal>slovene sihyph23.tex</literal>,
shranimo in zapustimo urejevalnik. Program
<command>texconfig</command> bo samodejno ustvaril nove
formatne datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.</para>
<para>Pisec teh vrstic je imel še nepojasnjene težave z datoteko
<filename>sihyph22.tex</filename>. Enako čudežno, kot so nastale,
so tudi izginile, ko mu je dr. Žlajpah poslal novo izdajo slovenskih
delilnih vzorcev. Datoteka sicer kroži že kakih pet let,
vendar še vedno ni del paketa
<application>teTeX</application>. Dobimo jo v
strežniku <ulink
url="ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex">
sizif.mf.uni-lj.si</ulink> in postavimo ob bok stari datoteki,
navadno v imenik
<filename>/usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/</filename>. V
slednjem primeru poženemo <command>texconfig</command>, tam
najprej osvežimo seznam datotek (izbira <guimenuitem>REHASH -
rebuild ls-R database</guimenuitem>), zatem pa ponovimo
postopek iz prejšnjega odstavka, s tem da ime
<filename>sihyph22.tex</filename> popravimo v
<filename>sihyph23.tex</filename>.</para>
<para>Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX
najdete na <ulink
url="http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm">straneh
TeXCeha</ulink>.</para>
</sect3>
<sect3 id="LyX">
<title>LyX<footnote><para>Prispeval Roman Maurer,
<email>roman.maurer@hermes.si</email>.</para></footnote></title>
<para>Če uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico
(102/105 tipk), ga lahko enostavno prilagodimo delu s
slovenščino:</para>
<orderedlist>
<listitem>
<para>Tipkovnica v strežniku Xwindow mora biti nastavljena
tako, da z njo v splošnem lahko vnašamo naše znake (to je
opisano v razdelku &s-tipk-x11; poglavja
»Tipkovnica«).</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Poženemo LyX in nastavimo:
<screen>
Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
</screen></para>
<para>Žal je videti, da LyX tega podatka nikamor ne
shrani. Zato moramo ročno dodati v datoteko
<filename>lyxrc</filename> (sistemska je navadno v imeniku
<filename>/usr/share/lyx/</filename>, uporabniška pa v
<filename>˜/.lyx/</filename>) naslednjo
vrstico:
<screen>
\font_norm iso8859-2
</screen></para>
</listitem>
<listitem>
<para>Odpremo (neki) dokument in izberemo:
<screen>
Layout / Document / Language = slovene
Layout / Document / Encoding = latin2
Layout / Paper / Papersize = A4
Layout / Quotes = »text« & Double
</screen></para>
</listitem>
<listitem>
<para>Če želimo te nastavitve uporabljati v vseh naših
dokumentih (in to seveda želimo), uporabimo še izbiro
<screen>
Layout / Save layout as default
</screen></para>
</listitem>
<listitem>
<para>Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article",
odgovorimo pritrdilno na vprašanje:
<screen>
"Should I set some parameters to letter the defaults
of this document class?"
</screen></para>
</listitem>
</orderedlist>
<para>Zaradi napake v LyXu do vštevši 1.0.0pre2 ni mogoč vnos
8-bitnih znakov v matematičnem tekstovnem načinu
(<foreignphrase>math text mode</foreignphrase>). Pomagamo si
tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo
(<literal>"tex-mode"</literal> - s tem sicer izgubimo
WYSIWYG). Razvijalci LyX so o napaki obveščeni in jo bodo
verjetno popravili v naslednjih izdajah.</para>
<para>Sedembitni vnos šumnikov kot <literal>"c"s"z</literal> je
otežen, ker LyX samodejno pretvori dvojni narekovaj v dva
enojna. Prva misel je, da si lahko spet pomagamo z izbiro
<literal>"tex-mode"</literal>, udobnejša možnost pa je, da
znova določimo dvojni narekovaj. V datoteko
<filename>emacs.bind</filename> (ali pa
<filename>cua.bind</filename>, kar že uporabljamo) dodamo
vrstico:
<screen>
\bind "S-quotedbl" "accent-caron"
</screen></para>
<para>Naše znake bomo zdaj dobili s pritiskom na
<literal>"c"s"z</literal>. S tem žal izgubimo samodejno
pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pač ne
moremo imeti…</para>
<para>Datoteka <filename>emacs.bind</filename> je v imeniku
<filename>˜/.lyx/bind/</filename>. Če je še ni, lahko
napravimo kopijo sistemske iz imenika
<filename>/usr/share/lyx/bind/</filename> in jo
popravimo.</para>
<para>Če imamo staro slovensko tipkovnico (ameriška s čšž
namesto ˜{`), lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v
Latin 2 Alena Šalamuna
<email>alen.salamun@medinet.si</email>:
<screen>
Options / Keyboard / Primary = slovene
</screen></para>
<para>Ustrezna datoteka <filename>slovene.kmap</filename> je
praviloma v imeniku <filename>/usr/share/lyx/kbd/</filename>.</para>
<para>Takole pa lahko uporabimo črkovalnik Ispell (več o njem
v razdelku &s-ispell;) za črkovanje slovenskih spisov:
<menuchoice>
<guimenu>Edit</guimenu>
<guisubmenu>Spellchecker</guisubmenu>
<guisubmenu>Spellchecker Options</guisubmenu>
<guimenuitem>Use alternate language: slovensko</guimenuitem>
</menuchoice>
ter
<menuchoice>
<guimenu>Edit</guimenu>
<guisubmenu>Spellchecker</guisubmenu>
<guisubmenu>Spellchecker Options</guisubmenu>
<guimenuitem>Extra special chars allowed in words:
蚞ȊŽ</guimenuitem>
</menuchoice></para>
<para>V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
<menuchoice>
<guimenu>Uredi</guimenu>
<guisubmenu>Črkovalnik</guisubmenu>
<guisubmenu>Izbire črkovalnika</guisubmenu>
<guimenuitem>Uporabi drug jezik: slovensko</guimenuitem>
</menuchoice>
ter
<menuchoice>
<guimenu>Uredi</guimenu>
<guisubmenu>Črkovalnik</guisubmenu>
<guisubmenu>Izbire črkovalnika</guisubmenu>
<guimenuitem>Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah:
蚞ȊŽ</guimenuitem>
</menuchoice></para>
</sect3>
<sect3>
<title>Pregled besedila na zaslonu</title>
<para>V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo
dopovedati tudi programom za pregled besedila na
zaslonu:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><application>XDvi</application>: V datoteko
<filename>˜/.Xresources</filename> (osebna
nastavitev) dodamo vrstico</para>
<programlisting>
XDvi.paper: a4
</programlisting>
</listitem>
<listitem>
<para><application>Ghostview</application>: V datoteko
<filename>˜/.Xresources</filename> (osebna
nastavitev) ali pa v datoteko
<filename>/usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview</filename>
(skupna nastavitev) dodamo vrstice:</para>
<programlisting>
! Ghostview naj uporablja format A4
*pageMedia: A4
! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
*Ghostview.interpreter: gs
*Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
</programlisting>
<para>Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih
programov, ne le iz Ghostview, je pametno, če mu v
nastavitveni datoteki (navadno
<literal>/usr/share/ghostscript/<replaceable>izdaja</replaceable>/gs_init.ps</literal>
ali
<literal>/usr/local/share/ghostscript/<replaceable>izdaja</replaceable>/gs_init.ps</literal>)
globalno izberemo velikost strani A4. Poiščemo spodnjo
vrstico in jo odkomentiramo (zbrišemo začetni znak za
odstotek):
<screen>
% (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
</screen></para>
</listitem>
</itemizedlist>
</sect3>
<sect3 id="tex.index">
<title>Stvarna kazala</title>
<para>Najpogostejše orodje za izdelavo stvarnih kazal v
sistemu TeX je Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg
angleških pozna še nemška pravila za razvrščanje) in naše
abecede ne pozna.</para>
<para>Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom
<literal>\makeindex</literal> v preambuli; vsako besedo,
ki jo želimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej označiti z
ukazom <literal>\index{vnos}</literal>. Ker navadno
želimo stvarno kazalo tudi izpisati, dodamo še ukaz
<literal>\printindex</literal>, ta pa je definiran v
makropaketu <literal>makeidx</literal>. Zgled, datoteki recimo
<filename>zelez-sola.tex</filename>, naj ponazori
povedano:</para>
<programlisting>
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\usepackage{makeidx}
\makeindex
\begin{document}
Čeprav se pouk na železničarski
šoli\index{s~ola@šola!z~eleznic~arska@železničarska} v
Šentvidu\index{S~entvid@Šentvid} običajno konča šele ob štirih,
odpešačijo učenci iz občin Želimlje\index{Z~elimlje@Želimlje} in
Žetale\index{Z~etale@Žetale} domov že četrt čez tri.
\printindex
\end{document}
</programlisting>
<para>Zvijača je v tem, da <command>makeindex</command> dopušča
skladnjo <literal>\index{vnos1@vnos2}</literal>, pri čemer je
<replaceable>vnos1</replaceable> tisti, po katerem se kazalo
ureja, <replaceable>vnos2</replaceable> pa besedilo, ki se v
resnici izpiše. Našo črko <literal>Č</literal> zato pišemo kot
<literal>C˜</literal> (znak <literal>˜</literal>
je v kodni razporeditvi ASCII za vsemi črkami) in tako bo
zanesljivo uvrščena za vsemi C. Besedilo prevajamo v treh
korakih:</para>
<screen>
latex zelez-sola
makeindex zelez-sola
latex zelez-sola
</screen>
<para>Prvi <command>latex</command> iz datoteke
<filename>zelez-sola.tex</filename> izdela datoteko
<filename>zelez-sola.idx</filename>, ukaz
<command>makeindex</command> to uredi in iz nje izdela
datoteko <filename>zelez-sola.ind</filename>, to pa vsrka
drugi ukaz <command>latex</command>.</para>
</sect3>
</sect2>
<!-- Konec TeXa -->
<sect2 id="groff">
<title>groff</title>
<para><application>Groff</application> ponuja precej omejeno
podporo našim znakom. Pri izpisu na zaslon (način
<command>nroff</command>) lahko goljufamo tako, da zapišemo
datoteko z osembitnimi znaki ISO Latin 2, programu pa lažemo
(izbira <option>-Tlatin1</option>), da so kodirani po
razporeditvi ISO Latin 1.</para>
<para>Henryk Paluch je napisal paket
<literal>groff-latin2</literal>, s katerim lahko naše znake
vnašamo kot makroukaze, na primer:</para>
<screen>
\('a a z ostrivcem
\(vc c s strešico
\vou u s krožcem
</screen>
<para>Izpis v postscriptni obliki med pisanjem tega spisa še
vedno ne deluje, čeprav bi se mehanizme iz paketa
<command>ogonkify</command> Juliusza Chroboczka podobno kakor v
programu <command>a2ps</command> verjetno dalo uporabiti tudi
tu. Še največja težava je verjetno ta, da je paket
<application>groff</application> osirotel, saj ga prvotni avtor,
James Clark, ne vzdržuje več. Za paket
<literal>groff-latin2</literal> zdaj skrbi Jan Kasprzak
<email>kas@fi.muni.cz</email>, najdete ga na</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/">ftp.fi.muni.cz</ulink>
</literal></para>
</listitem>
</itemizedlist>
</sect2>
<sect2 id="ispell">
<title>Črkovanje: ispell</title>
<para>Večino sodobnih distribucij Linuxa že dobimo s črkovalnikom
<application>Ispell</application>;, manjka pa mu slovenski
besedni zaklad. Tega najdete v katerikoli od navedenih
datotek:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://biofiz.mf.uni-lj.si/pub/ispell/ispell-sl-0.5-3.src.rpm">ispell-sl-0.5-3.src.rpm</ulink>
</literal></para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://biofiz.mf.uni-lj.si/pub/ispell/ispell-sl-0.5-3.i386.rpm">ispell-sl-0.5-3.i386.rpm</ulink>
</literal></para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Če je v istem imeniku na voljo novejša izdaja,
seveda vzamemo to.</para>
<para>Prva arhivska datoteka je prevedena v sistemu Red Hat
Linux 7.1 in jo lahko v <emphasis>enakih</emphasis> sistemih
namestimo enostavno z ukazom</para>
<para><userinput>
rpm -i ispell-sl-0.5-3.i386.rpm
</userinput></para>
<para>Kopije datoteke, izvirne in prevedene za različne sisteme,
najdemo tudi na ustreznih mestih za anonimni FTP:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://contrib.redhat.com/libc5/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm"></ulink>
</literal></para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://contrib.redhat.com/libc5/SRPMS/ispell-sl-0.1-1.src.rpm"></ulink>
</literal></para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/RPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm"></ulink>
</literal></para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/SRPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.src.rpm"></ulink>
</literal></para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>V vseh drugih sistemih moramo prevedeno datoteko
zgraditi sami. Kot sistemski oskrbnik poženemo</para>
<para>
<userinput>rpm --rebuild ispell-sl-0.5-3.src.rpm</userinput>
</para>
<para>Redhat Package Manager bo v nekaj minutah pripravil
datoteko <filename>ispell-sl-0.5-3.i386.rpm</filename> in jo
pustil v imeniku
<filename>/usr/src/redhat/RPMS/i386/</filename>,
<filename>/usr/src/OpenLinux/RPMS/i386/</filename> ali takem, ki ustreza
distribuciji, ki jo uporabljate. To datoteko lahko
zatem namestimo z ukazom</para>
<para><userinput>rpm -i
/usr/src/redhat/RPMS/i386/ispell-sl-0.5-3.i386.rpm</userinput>
</para>
<para><application>Ispell</application> uporabljamo tako, da mu
v ukazni vrstici podamo jezik, v katerem je napisano besedilo,
na primer <literal>english</literal>,
<literal>deutsch</literal>, <literal>francais</literal> ali
<literal>slovensko</literal>:</para>
<para><userinput>ispell -d slovensko besedilo.txt</userinput>
</para>
<para>Natančnejša navodila za ravnanje s programom
<application>Ispell</application> boste našli v priročniku, več
o prilagoditvi paketa <command>ispell</command> slovenščini pa
si lahko preberete na strani <ulink
url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/">Slovenščina
in računalniki</ulink> Aleša Koširja. Ispell s slovenskim
besednim zakladom poganja tudi spletni črkovalnik <ulink
url="http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl"><application>Trubar</application>
</ulink> istega avtorja.</para>
<para>Osnovni slovenski leksikon izvira iz zbirke, ki jo je
podjetje Amebis, d.o.o., prispevalo za mednarodni projekt
MULTEXT-East; s posredovanjem dr. Tomaža Erjavca z odseka za
inteligentne sisteme Instituta Jožefa Stefana je na voljo za
nepridobitno rabo. Ponske vzorce sta prispevala mag. Dušan
Gabrijelčič in mag. Franci Močilar, oba z odseka za odprte
sisteme in omrežja Instituta Jožef Stefan.</para>
<sect3>
<title>Težave z znaki A, D in E</title>
<para>Pri nekaterih starejših izdajah ponske datoteke ima
Ispell težave z besedili, pisanimi z znaki ISO 8859-2 in
pripono <literal>.tex</literal> (to pripono navadno
uporabljamo za besedila, pisana za stavni sistem TeX). Težave
se kažejo v tem, da Ispell jemlje črke A, D in E kot meje med
besedami. Izognemo se jim, če nadomestimo ponsko datoteko z
novejšo različico, dostopno na prej omenjenem naslovu <ulink
url="ftp://biofiz.mf.uni-lj.si/pub/ispell/">
ftp://biofiz.mf.uni-lj.si/pub/ispell/ </ulink>.</para>
</sect3>
</sect2>
<sect2 id="recode">
<title>Pretvarjanje različnih kodiranj</title>
<para>Razen ISO Latin 2 premore vse naše znake še nekaj drugih
naborov: Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS
I.B1.002, Apple MacOS-CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO
Latin 4, ISO Latin 6, ISO Latin 7 itd.</para>
<sect3 id="iconv">
<title>Iconv</title>
<para>Čeprav ni težko napisati programčka za pretvorbo
enega kodnega nabora v drugega, je pripravno uporabiti že
izdelan program. Od izdaje 2.1 naprej knjižnica GNU libc
podpira internacionalizacijo in v okviru tega tudi
pretvarjanje različnih naborov znakov. Na uporabniški
ravni imamo do teh funkcij knjižnice dostop s programom
<command>iconv</command>.</para>
<para>Uporaba je enostavna; z ukazom</para>
<cmdsynopsis>
<command>iconv</command>
<arg choice=plain>--from-code=<replaceable>nabor1</replaceable></arg>
<arg choice=plain>--to-code=<replaceable>nabor2</replaceable></arg>
<arg choice=plain><replaceable>datoteka</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
<para>pretvorimo dano datoteke iz prvega podanega nabora v
drugega. Seznam podprtih kodnih naborov dobimo z izbiro
<option>--list</option>. Če datoteka ni podana,
<command>iconv</command> bere s standardnega vhoda. Rezultat
pretvorbe se izpiše na standardni izhod, razen če z izbiro
<option>--output</option> ne določimo drugače.</para>
</sect3>
<sect3 id="gnu-recode">
<title>Recode</title>
<para>Nekaj dlje kot <command>iconv</command> je dostopen
<application>GNU recode</application>, dosegljiv npr. v
strežniku ARNES:</para>
<para> <literal> <ulink
url="ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.6.tar.gz">ftp.arnes.si</ulink>
</literal></para>
<para>Uporaba je enostavna; z ukazom</para>
<cmdsynopsis>
<command>recode</command> <arg choice=plain>yu..latin2</arg>
<arg choice=plain><replaceable>datoteka</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
<para>pretvorimo datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v
kodni nabor ISO Latin 2. Kot običajno izda tudi tu izbira
<option>--help</option> še dodatne možnosti.</para>
<note>
<para>Starejše izdaje programa Recode (pred različico 3.5),
ki ne poznajo Microsoftovih kodnih strani 1250-1259,
uporabljajo malo drugačno skladnjo:</para>
<cmdsynopsis>
<command>recode</command> <arg choice=plain>yu:latin2</arg>
<arg choice=plain><replaceable>datoteka</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
</note>
<para>Po izkušnjah pisca je prečrkovanje
(npr. »nabori« <literal>latex</literal> ali
<literal>flat</literal>) še vedno omejeno na pretvorbo iz nabora
ISO 8859-1 in vanj.</para>
</sect3>
</sect2>
<sect2 id="drugi">
<title>Drugi programi</title>
<sect3 id="less">
<title>Pregledovalnik less</title>
<para><application>Less</application> (avtor Mark Nudelman) je
program za pregledovanje besedil na zaslonu in
priljubljena zamenjava standardnega
<command>more</command>.</para>
<para>Less prilagodimo izpisu osembitnih znakov z
nastavitvijo v <filename>˜/.profile</filename>:</para>
<para>
<programlisting>
LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
</programlisting>
</para>
<para><literal>latin1</literal> namesto
<literal>latin2</literal> ni pomota. Less zaenkrat slednjega
še ne pozna, ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so
običajni, kateri pa kontrolni (ki zahtevajo posebno
obravnavo), in ker je razporeditev znakov enaka v vsej družini
ISO 8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto tega lahko tudi
izrecno navedemo zaporedje vrste znakov v naboru:</para>
<para>
<programlisting>
LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF
</programlisting>
</para>
<para>Vsi nabori iz družine ISO 8859 imajo osem binarnih
znakov (posebnih znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri
kontrolne znake, binarni znak, dva kontrolna znaka, osemnajst
binarnih znakov, 95 navadnih znakov, 33 binarnih znakov in
normalne znake do konca tabele.</para>
</sect3>
<sect3 id="gcal">
<title>Koledar gcal</title>
<para>V vse sisteme Unix je vgrajen koledarček
<command>cal</command>, ki pa je precej anglocentričen. Thomas
Esken iz Nemčije je napisal alternativni koledarček
<command>gcal</command>. Od izdaje 2.40 naprej pozna tudi
slovenske praznike. Najdemo ga na običajnih mestih
distribucije GNU. Najbliže je verjetno:</para>
<para><literal> <ulink
url="ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/gcal/">ftp.arnes.si</ulink>
</literal></para>
<para>Spodnja vrednost spremenljivke <envar>GCAL</envar>
ustreza našim razmeram:</para>
<screen>
GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582 --starting-day=1"; export GCAL
</screen>
<para>(z izbiro <option>--cc-holidays=SI</option> zahtevamo
slovenski nabor praznikov in dela prostih dni, z izbiro
<option>--gregorian-reform=1582</option> določimo datum
prehoda z julijanskega na gregorijanski koledar, z izbiro
<option>--starting-day=1</option> pa, da se teden začne v
ponedeljek)</para>
</sect3>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="tiskanje">
<title>Tiskanje</title>
<para>Pri tiskanju lahko naletimo na vse mogoče:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Tiskalnik podpira enega od preostalih osembitnih naborov z
našimi znaki (npr. kodno stran 852) ali pa sedembitni nabor
JUS I.B1.002</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Tiskalnik razume postscript</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Tiskalnik ne podpira ničesar drugega razen ASCII</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Zadnja možnost ni predmet obravnave tega spisa.</para>
<sect2 id="tisk-l2">
<title>Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2</title>
<para>Nekaj novejših tiskalnikov že neposredno podpira kodno
razporeditev ISO Latin 2. Med njimi so</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Hewlett-Packard LaserJet 5L</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Epson FX-2170 (NLSP)</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Epson LQ-870 (NLSP)</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Epson LQ-2070 (NLSP)</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Epson LQ-2170 (NLSP)</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejši)</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Fujitsu DL700</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Fujitsu DL1150/1250</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Fujitsu DL3700/3800</para>
</listitem>
<listitem>
<para>Fujitsu DL6400/6600</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Nič drugega vam ni treba, kakor izbrati pravilno kodno stran v
tiskalniku. Ubežne sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL)
in Epson (ESC/P2) so naslednje</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para>V PCL menda deluje:</para>
<programlisting>
\033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
</programlisting>
</listitem>
<listitem>
<para>V ESC/P2 z ukazom <literal>ESC ( t</literal> prepišemo
kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo tabelo tiskalnika; zatem z
ukazom <literal>ESC t</literal> izberemo drugo tabelo
tiskalnika (strani C-73 in C-77 v »Epson ESC/P
Reference Manual«, december 1997):</para>
<programlisting>
\033(t\003\000\002\177\002\033t\002
</programlisting>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Oznaka <literal>\033</literal> je osmiška koda znaka
Escape.</para>
<para>Eden od načinov, kako z <filename>/etc/printcap</filename>
prilagodimo okolje za tiskanje s takim tiskalnikom, je podrobneje
opisan v razdelku &s-tisk-cp;.</para>
</sect2>
<sect2 id="tisk-cp">
<title>Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z našimi
znaki</title>
<para>Če tiskalnik podpira kak drug nabor z našimi znaki (ne
dolgo nazaj je bila ustaljena praksa, da je bil ROM v
tiskalnikih nadomeščen z EPROM, v njem pa švedski znaki zamenjani
z znaki po JUS I.B1.002), lahko s primerno nastavitvijo v
<filename>/etc/printcap</filename> še vedno tiskamo spise,
kodirane po ISO Latin 2.</para>
<para>Primerno moramo dopolniti datoteko
<filename>/etc/printcap</filename>. Za zgled si oglejmo
tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu švedskega
nabora.</para>
<programlisting>
lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\ <co id="printcap.direkt">
:lp=/dev/lp1:\
:sd=/usr/spool/lpd/epson:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\ <co id="printcap.jus">
:lp=/dev/null:\
:sd=/usr/spool/lpd/jus:\
:if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\ <co id="printcap.l2">
:lp=/dev/null:\
:sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
:if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
</programlisting>
<para>Zgled ima tri tiskalniške vrste.</para>
<calloutlist>
<callout arearefs="printcap.direkt">
<para>Prva vrsta je dejanski tiskalnik z ameriškim (ASCII)
naborom znakov.</para>
</callout>
<callout arearefs="printcap.jus">
<para>Tiskanje prek filtra
<filename>/usr/spool/lpd/jus_filter</filename>:</para>
<programlisting>
#!/bin/sh
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
</programlisting>
<para>Datoteko torej precedimo skozi filter
<filename>/usr/spool/lpd/jus_epson</filename> in jo
postavimo v prvo tiskalniško vrsto. Filter
<literal>jus_epson</literal> ne napravi drugega, kakor da na
začetku doda kodo za preklop na švedski nabor, prepiše
datoteko z vhoda na izhod in na koncu doda kodo za preklop
nazaj na ameriški nabor. To je tudi edini del programja, ki
je odvisen od vrste tiskalnika:</para>
<programlisting>
#!/bin/sh
# Tiskanje besedil, kodiranih po JUS I.B1.002, s tiskalnikom Epson LQ
#
# Izberemo slovenski (švedski) nabor
/bin/echo -ne "\033R\005\c"
# Izpišemo dokument
cat
# Izberemo ameriški nabor
/bin/echo -ne "\033R\000\c"
</programlisting>
</callout>
<callout arearefs="printcap.l2">
<para>Tretja vrsta uporablja podoben filter kakor druga, le da
ta najprej pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi
že opisani filter za to, da doda na začetku in na koncu
potrebno kodo za tiskalnik, in končno táko datoteko
postavi v prvo vrsto.</para>
<programlisting>
#!/bin/sh
/usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
</programlisting>
<para>Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
<filename>/usr/local/bin/recode</filename>. Izbiro
<option>--force</option> moramo uporabiti, ker je preslikava
neobrnljiva - v Latin 2 imamo tako šumnike kakor zavite
oklepaje, v JUS pa samo še prve.</para>
</callout>
</calloutlist>
<para>Za ta zgled smo morali v imeniku
<filename>/usr/spool/lpd</filename> ustvariti tri podimenike:
<filename>/usr/spool/lpd/epson</filename>,
<filename>/usr/spool/lpd/jus</filename> in
<filename>/usr/spool/lpd/latin2</filename>.</para>
<para>Tiskanje gre zdaj tako:</para>
<orderedlist>
<listitem>
<para>Brez eksplicitne izbire vrste ali pa z izbiro
<option>-Pepson</option> ali <option>-Pascii</option> se
datoteka odtisne kot ASCII:</para>
<cmdsynopsis>
<command>lpr</command> <arg
choice=plain><replaceable>datoteka</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
</listitem>
<listitem>
<para>Z izbiro <option>-Pjus</option> se datoteka odtisne
kot besedilo, kodirano po JUS I.B1.002:</para>
<cmdsynopsis>
<command>lpr</command> <arg choice=plain>-Pjus</arg> <arg
choice=plain><replaceable>datoteka</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
</listitem>
<listitem>
<para>Z izbiro <option>-Platin2</option> ali
<option>-Ptext</option> se datoteka odtisne kot besedilo,
kodirano po ISO Latin 2:</para>
<cmdsynopsis>
<command>lpr</command> <arg choice=plain>-Platin2</arg>
<arg
choice=plain><replaceable>datoteka</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
</listitem>
</orderedlist>
</sect2>
<sect2 id="tisk-cp2">
<title>Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z našimi znaki
II<footnote> <para>Matjaž Terpin
<email>matjaz.terpin@comcom.si</email>, <literal>Message-id:
<Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si></literal>
</para>
</footnote></title>
<para>Matjaž Terpin <email>matjaz.terpin@comcom.si</email> je
predlagal imenitno izboljšavo pravkar opisanega postopka, pri
katerem lahko tiskamo naše znake <emphasis>in</emphasis> oglate
in zavite oklepaje. Srž njegovega predloga je filter, ki pred
vsakim našim znakom preklopi na švedski nabor, takoj zatem pa
spet nazaj na ASCII.</para>
<para>Datoteka <filename>/etc/printcap</filename> je v tem
primeru taka:</para>
<programlisting>
# /etc/printcap
lp|raw|yu:\
:lp=/dev/lp1:\
:sd=/var/spool/lpd/lp:\
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
lat2:\
:lp=/dev/null:\
:if=/etc/lp/lat2.filter:\
:sd=/var/spool/lpd/lat2:\
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
</programlisting>
<para>Filter <filename>/etc/lp/lat2.filter</filename> precedi
besedilo skozi naslednje sito,
<filename>/etc/lp/lat2.switch</filename>, in ga postavi v vrsto
<literal>lp</literal>:</para>
<programlisting>
#!/bin/sh
# /etc/lp/lat2.filter
/etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
</programlisting>
<para>»Meso« postopka je v datoteki
<filename>/etc/lp/lat2.switch</filename>:</para>
<programlisting>
#!/bin/sh
#/etc/lp/lat2.switch
echo -ne "\033R0"
sed -e "s/č/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
-e "s/Č/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
-e "s/š/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
-e "s/Š/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
-e "s/ž/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
-e "s/Ž/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
-e "s/ć/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
-e "s/Ć/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
-e "s/đ/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
-e "s/Đ/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"
echo -ne "\033R5"
</programlisting>
<para>Matjaž pravi še: <command>sed</command> slabo prebavi
»echo -ne "\000"«, zato uporabljam kar znak 0
(ničlo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7) zadovoljen tudi s
tem.</para>
</sect2>
<sect2 id="tisk-ps">
<title>Postscriptni tiskalniki</title>
<para>»Naravni« kodni nabor v postscriptu je Adobe
Standard Encoding. Naših črk ne pozna. Pa ne le naših, tudi
mnogih drugih črk ne pozna in pravzaprav sploh nima takih
ambicij. Namesto tega je ASCII razširjen z gradniki sestavljenih
znakov: strešica, ostrivec, diereza, sedij itd. -- vsi so
tam. Jezik postscript pa omogoča definiranje sestavljenih
znakov. Vse skupaj je čakalo samo še nekoga, ki bo definiral
sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je bil
Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket <ulink
url="http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/">
ogonkify</ulink>.</para>
<para>Filtra <command>a2ps</command> in GNU
<command>enscript</command> sta bila napisana z namenom, da
rešita za naše kraje nenavadno zagato: kako odtisniti čisto
navadno besedilo na tiskalnik, ki razume edino postscript. Eden
in drugi postavita stran v postscriptu z danim besedilom in jo
pošljeta tiskalniku. Prilagodljivost postscripta omogoča tudi
transformacije (npr. pomanjšave) ali poudarjanje sintakse pri
tiskanju programskih izpisov. Oba podpirata nabor ISO Latin
2.</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/">ogonkify</ulink>
</literal></para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/">a2ps</ulink>
</literal></para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://people.ssh.fi/mtr/genscript/">GNU
enscript</ulink>
</literal></para>
</listitem>
</itemizedlist>
<sect3 id="ogonkify">
<title>Ogonkify</title>
<para><application>Ogonkify</application> je filter za izpise v
postscriptu in omogoča pravilen odtis črk tudi v jezikih, ki
ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je filter, je ravno
za korak prepozen, da bi to počel elegantno, zato mora
prežvečiti vsako grdobijo, ki jo program izpljune korak
pred njim, in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa
izdelujejo postscriptne datoteke vsak malo drugače, kar filtru
»ogonkify« oteži delo. Zaenkrat podprti formati
izpisa <productname>PostScript</productname> so:
<productname>NCSA Mosaic</productname>, <productname>Netscape
Navigator</productname>,
<productname>StarOffice</productname>,
<productname>Applixware</productname> in
<productname>XFig</productname>.</para>
<para>Ogonkify za delovanje potrebuje perl. Ko je nameščen,
<command>ogonkify</command> uporabimo takole za odtis
spletnega sestavka, shranjenega iz Navigatorja:</para>
<para>
<userinput>ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr</userinput>
</para>
</sect3>
<sect3 id="wprint">
<title>Wprint 2.02<footnote><para>Prispeval Jernej Kovačič,
<email>jkovacic@email.si</email></para></footnote></title>
<para>Spletni brskalniki, kot so
<application>Netscape</application>,
<application>Mozilla</application>,
<application>Galeon</application> ali
<application>HtmlDoc</application>, tiskajo prek pretvorbe v
zapis postscript. Žal pa pri pripravi zapisa v postscriptu
vselej predpostavi kodno razporeditev ISO8859-1. To pomeni, da
boste pri tiskanju slovenskega dokumenta ne glede na
uporabljeno kodno razporeditev namesto šumnikov dobili nekaj
drugega. Zato morate pred tiskanjem omenjeni zapis v
postscriptu predelati ob pomoči enega izmed tiskalniških
filtrov, kot je npr. <application>Wprint</application>.</para>
<para>Najprej boste potrebovali pisavo TrueType s podporo
Unicodu. Podrobnosti o tem, kje jo dobiti, si oglejte v
razdelku o urejevalniku &s-yudit;. V nadaljnjem besedilu bomo
predpostavili, da uporabljate pisavo
<filename>cyberbit.ttf</filename> in da ste jo namestili v
imenik <filename>/usr/share/fonts</filename>.</para>
<para>Ena izmed okornejših možnosti je, da v svojem
brskalniku najprej izvedete tiskanje v datoteko (v Netscapu
<menuchoice>
<guimenu>File</guimenu>
<guimenuitem>Print</guimenuitem>
</menuchoice>
izbiro <guimenuitem>File</guimenuitem> in ime datoteke,
npr. <filename>dat1.ps</filename>). Nato izvedete pretvorbo
tako nastale datoteke v zapisu postscript:</para>
<para>
<userinput>wprint -i ISO_8859-2 -p dat1.ps -f
/usr/share/fonts/cyberbit.ttf >dat2.ps</userinput>
</para>
<para>Predpostavili smo, da je bil spletni dokument kodiran v
razporeditvi ISO8859-2. Pri slovenskih besedilih sta mogoči tudi
kodni razporeditvi Windows-1250 (v tem primeru za
<option>-i</option> vpišite CP1250) ali UTF-8. Kodno razporeditev
spletnega dokumenta morate v vsakem primeru ugotoviti
sami. Najprej poskusite to ugotoviti iz izvirnika v jeziku
<acronym>HTML</acronym> (v Netscapu ga dobite z
<menuchoice><guimenu>View</guimenu> <guimenuitem>Page
Source</guimenuitem> </menuchoice>). Če je dokument napisan
pravilno, bi nekje v zaglavju (med oznakama
<literal><HEAD></literal> in
<literal></HEAD></literal>) morali najti tudi ta
podatek. V nasprotnem primeru vam ne preostane drugega,
kakor da v brskalniku ročno določate kodno razporeditev (v Netscapu
<menuchoice><guimenu>View</guimenu><guisubmenu>Character
Set</guisubmenu><guimenuitem>...</guimenuitem> </menuchoice>),
dokler na zaslonu ne vidite pravilno izpisanih znakov. Nato si
lahko z enim izmed programov za ogled postscripta ogledate
nastalo datoteko <filename>dat2.ps</filename> in jo po potrebi
natisnete. Čeprav je ta pot okorna, vam priporočamo, da na
začetku tako preizkusite posamezne parametre.</para>
<para>Delo z Wprintom si lahko nekoliko poenostavimo, če tri
najpogostejša kodiranja slovenskih besedil na naslednji način
predstavimo v datoteki
<filename>/etc/wprint.conf</filename>:</para>
<programlisting>
#Imenik s pisavami TrueType
fontpath:/usr/share/fonts/
# Za kodiranje po ISO8859-2
iso2:ISO_8859-2:cyberbit.ttf:|lpr
#Za kodiranje po Windows-1250
win1250:CP1250:cyberbit.ttf:|lpr
#Za kodiranje po UTF-8
utf8:UTF-8:cyberbit.ttf:|lpr
#Obvezen mora biti tudi vnos default, ki ne izvede nobenega filtriranja
#in je privzet, če ni naveden noben drug vnos
default:NONE:NONE:|lpr
</programlisting>
<para>Struktura datoteke <filename>/etc/wprint.conf</filename>
je preprosta. Najprej si prihranimo nekaj tipkanja s tem, da
določimo imenik s pisavo TrueType. Sledi serija z dvopičji
ločenih zaporedij, pri kateri posamezni elementi pomenijo:</para>
<glosslist>
<glossentry><glossterm>ime vnosa</glossterm>
<glossdef>
<para>lahko je poljubno, nanj se bomo pozneje sklicevali
s parametrom <option>-l</option></para>
</glossdef>
</glossentry>
<glossentry><glossterm>kodna razporeditev</glossterm>
<glossdef>
<para>enaka imena kot pri iconv</para>
</glossdef>
</glossentry>
<glossentry><glossterm>ime pisave TrueType</glossterm>
<glossdef><para></para>
</glossdef>
</glossentry>
<glossentry><glossterm>cilj filtriranja</glossterm>
<glossdef><para></para>
</glossdef>
</glossentry>
</glosslist>
<para>Zadnji element (cilj filtriranja) je ponavadi datoteka,
v našem primeru pa smo ga prek cevi preusmerili k ukazu lpr,
ki bo izvedel tiskanje »popravljenega«
dokumenta. Seveda lahko za zadnjim dvopičjem pustimo tudi
prazen prostor, kar pomeni, da bomo sami naknadno določali
cilj z »operatorjema« <literal>></literal> ali
<literal>|</literal>.</para>
<para>Zdaj lahko prej dobljeno datoteko
<filename>dat1.ps</filename> neposredno natisnemo nekoliko
enostavneje z ukazom <userinput>wprint -l iso2
dat1.ps</userinput> Tudi tokrat je treba pred tem ugotoviti
dejansko kodiranje dokumenta in po potrebi namesto
<literal>iso2</literal> vtipkati <literal>win1250</literal>
ali <literal>utf8</literal>. Lahko pa si delo še nekoliko
poenostavimo in v spletni brskalnik kot ukaz za tiskanje (v
Netscapu <menuchoice><guimenu>File</guimenu>
<guisubmenu>Print</guisubmenu> <guimenuitem>Print
Command</guimenuitem> </menuchoice>) vnesemo <userinput>wprint
-l iso2</userinput> (oz. <literal>windows1250</literal> ali
<literal>utf8</literal>).</para>
</sect3>
<sect3 id="enscript">
<title>GNU enscript</title>
<para>Če <application>GNU enscript</application> še ni
nameščen, ga namestimo po navodilih, ki so priložena programu.
Poleg njega potrebujemo še vsaj eno pisavo z vsemi našimi
znaki, zapisano v obliki Type 1. Primerna je npr. IBM Courier,
ki je prosto dostopna in se distribuira z X Window System,
programom <command>ghostscript</command> ipd. Če nismo
prepričani, ali ga imamo že nameščenega, poženemo:</para>
<para>
<userinput>find / -name cour.pf[ab]</userinput>
</para>
<para>V osebno (<filename>˜/.enscriptrc</filename>) ali
skupno nastavitveno datoteko (navadno
<filename>/usr/local/etc/enscript.cfg</filename> ali
<filename>/usr/local/etc/enscriptsite.cfg</filename>) dodamo
pravilno pot do datotek s pisavami. Poleg tega potrebuje GNU
enscript v vsakem imeniku s pisavami še datoteko z imenom
<filename>font.map</filename>, v kateri je preslikava med imeni
pisav in datotekami, v katerih so shranjene. Ustvarimo jo z ukazom
<command>mkafmmap</command>.</para>
<para>Zgled nastavitvene datoteke:</para>
<programlisting>
...
# Kje shranjujemo postscriptne pisave?
AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
...
# Privzeti način kodiranja:
DefaultEncoding: latin2
...
# Privzeti format papirja:
DefaultMedia: A4
...
# lpd izbira tiskalniške vrste z -P...
QueueParam: -P
...
# Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
Spooler: lpr
</programlisting>
<para>Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo
enostavno z ukazom</para>
<cmdsynopsis>
<command>enscript</command> <arg
choice=plain><replaceable>datoteka</replaceable></arg>
</cmdsynopsis>
</sect3>
<sect3 id="a2ps">
<title>a2ps</title>
<para>Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v
<command>a2ps</command> vgradil mehanizem za sestavljene
znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
&s-ogonkify;.</para>
<para>Našim krajem prilagodimo <command>a2ps</command> z
majčkeno spremembo nastavitvene datoteke. Sistemsko
nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
<filename>/usr/etc/a2ps.cfg</filename>,
<filename>/usr/local/etc/a2ps.cfg</filename> ali kaj
podobnega; osebna se imenuje
<filename>˜/.a2psrc</filename>.</para>
<programlisting>
...
# Default encoding
Options: --encoding=latin2
# Default media
Options: --media=A4
...
</programlisting>
</sect3>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="linux-si">
<title>Linux v Sloveniji</title>
<para>Harald T. Alvestrand iz Trondheima na Norveškem vodi evidenco o
uporabnikih Linuxa po državah. Seznam slovenskih uporabnikov
Linuxa je na naslovu <literal> <ulink
url="http://counter.li.org/bycountry/SI.html">counter.li.org</ulink>
</literal>.</para>
<para>Če vas ni med njimi, se prijavite!</para>
<sect2 id="lugos">
<title>Skupina uporabnikov Linuxa</title>
<para>Od marca 1996 naprej deluje v Ljubljani organizirana
skupina uporabnikov Linuxa v Sloveniji, društvo LUGOS (Linux
Users Group of Slovenia). Društvo ima svojo stran na WWW:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink url="http://www.lugos.si/">www.lugos.si</ulink>
</literal> </para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Občasno organizira srečanja članov, ima tudi nekaj
svojih <ulink
url="http://www.lugos.si/delo/mailinglista.html">elektronskih
seznamov</ulink>.</para>
</sect2>
<sect2 id="ftp">
<title>Strežniki FTP</title>
<para>Na straneh strežnika LUGOS najdete tudi <ulink
url="http://www.lugos.si/arhiv/">vzdrževan seznam dejavnih
arhivov v Sloveniji</ulink>.</para>
<para>V Centru za uporabno matematiko in teorijsko fiziko
Univerze v Mariboru je uradno vsak dan posodobljeno zrcalo jedro
Linuxa, projekta Debian GNU/Linux ter dokumentacijskega projekta
LDP:</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://www.si.kernel.org/pub/linux/">http://www.si.kernel.org/pub/linux/</ulink></literal>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://www.si.kernel.org/pub/software/">http://www.si.kernel.org/pub/software/</ulink></literal>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.si.kernel.org/pub/linux/">ftp://ftp.si.kernel.org/pub/linux/</ulink> </literal>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.si.kernel.org/pub/software/">ftp://ftp.si.kernel.org/pub/software/</ulink> </literal>
</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://www.si.kernel.org/pub/debian/">http://www.si.kernel.org/pub/debian/</ulink> </literal>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://www.si.kernel.org/pub/debian-non-US/">http://www.si.kernel.org/pub/debian-non-US/</ulink>
</literal> </para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://www.si.kernel.org/pub/debian-cd/">http://www.si.kernel.org/pub/debian-cd/</ulink> </literal>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.si.kernel.org/pub/debian/">ftp://ftp.si.kernel.org/pub/debian/</ulink> </literal>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.si.kernel.org/pub/debian-non-US/">ftp://ftp.si.kernel.org/pub/debian-non-US/</ulink>
</literal> </para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.si.kernel.org/pub/debian-cd/">ftp://ftp.si.kernel.org/pub/debian-cd/</ulink> </literal>
</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="http://www.camtp.uni-mb.si/LDP/">http://www.camtp.uni-mb.si/LDP/</ulink> </literal>
</para>
</listitem>
</itemizedlist>
<para>Priporočajo dostop po protokolu HTTP.</para>
<para>V strežniku ARNES se avtomatično zrcalita distribucija
Debian in programje iz projekta GNU,</para>
<itemizedlist>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/">ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/</ulink>
</literal>
</para>
</listitem>
<listitem>
<para><literal><ulink
url="ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/">ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/</ulink>
</literal>
</para>
</listitem>
</itemizedlist>
</sect2>
<sect2 id="usenet">
<title>Usenet</title>
<para>Linux nima svoje diskusijske skupine. Vsa
razprava o sistemih Unix je zbrana v skupini <ulink
url="news:si.comp.os.unix">si.comp.os.unix</ulink> (kjer pa
sestavlja razprava o Linuxu res znaten del prometa). Svojo
skupino ima društvo LUGOS: <ulink url="news:si.org.lugos">
si.org.lugos</ulink>.</para>
</sect2>
<sect2 id="zastop">
<title>Zastopniki za Linux</title>
<para>Podjetje <ulink
url="http://www.turbolinux.com">TurboLinux</ulink>, ki že dlje
časa uspešno sodeluje s slovenskim podjetjem <ulink
url="http://www.activetools.si">Active Tools, d.o.o.,</ulink> je
konec februarja 2000 odprlo eno od treh evropskih podružnic v
Kranju, Planina 3 (tel.: (04) 235-0990).</para>
<para><ulink url="http://www.agenda.si/">Agenda, d.o.o.</ulink>,
Gosposvetska cesta 84, Maribor (tel.: (02) 234-0860), je uradni
zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.</para>
<para><ulink url="http://www.euroteh.si/">Euroteh,
d.o.o.</ulink>, Prešernova cesta 15, Grosuplje (tel.: (01)
786-5190), zastopa podjetje SuSE.</para>
<para>CD-ROM z distribucijami Linuxa je navadno mogoče dobiti pri
vseh bolje založenih trgovcih z robo te vrste, npr. <ulink
url="http://www.cd-rom.si/">Infobia</ulink> (tel.: (01)
568-5541) ali <ulink url="http://www.mantis.si/">Mantis</ulink>
(tel.: (01) 236-2033).</para>
</sect2>
</sect1>
<sect1 id="about">
<title>O tem spisu</title>
<para>Najnovejša izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu
<ulink url="http://www.linuxdoc.org/">Linux Documentation
Project</ulink> dostopna tudi v <ulink
url="http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html">strežniku
Slovenskega društva uporabnikov Linuxa</ulink>.</para>
<para>Vse pripombe na ta spis so dobrodošle. Pošljite jih na naslov
<email>primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si</email>. Splošna
vprašanja o Linuxu in poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno
listo <email>lugos-slo@lugos.si</email> ali v <ulink
url="news:si.comp.os.unix">si.comp.os.unix</ulink>.</para>
<sect2>
<title>Opombe k tretji izdaji</title>
<para>Tretja izdaja se od prvih dveh razlikuje po formatu. Prav tako
je zapisana v SGML, vendar uporablja namesto določil
dokumenta <emphasis>Linuxdoc DTD</emphasis> splošnejši
<emphasis>DocBook DTD</emphasis>. Sicer pa se od druge razlikuje
tudi po tem, da ob obstoječem osembitnem standardu ISO 8859-2 za
kodirane nabore znakov opisuje tudi novejši in širši standard
ISO 10646/Unicode. Novi so razdelki o uporabi programov
<application>Yudit</application>,
<application>Xfmail</application>,
<application>Wprint</application> in <application>Magic
Point</application>. Razširjen je razdelek o krajevnem
prilagajanju programov z orodjem GNU gettext. Številni drugi
razdelki so doživeli manjše posodobitve in popravke.</para>
</sect2>
<sect2>
<title>Opombe k drugi izdaji</title>
<para>Druga izdaja je približno dvainpolkrat daljša od prve, ki
je izšla konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen
kratek seznam tistega, kar je treba postoriti, če želimo
usposobiti naše znake na konzoli ali v okolju X Window System,
zato sem ga dodal na začetek. Dodan je opis uporabe vektorskih
pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev <emphasis>locale</emphasis>
je standardni način prilagoditve programov, zato je
temu razdelku namenjena večja pozornost. V celoti so novi opisi
prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniških paketov
WordPerfect, Star Office in Applixware. Dodan je opis
prilagoditve nove izdaje urejevalnika Emacs. Razdelek o
tiskalnikih je razširjen z domiselno alternativno različico
tiskalniškega filtra; dodatno sta omenjena
<command>ogonkify</command> in
<command>a2ps</command>. Posodobljen je seveda tudi razdelek o
Linuxu v Sloveniji. In morda še kaj, kar sem pozabil.</para>
<para>Če je prva izdaja nekakšen urejeni zbir
zapiskov o težavah, s katerimi sem se sam ubadal, se zdaj
nekoliko bolj zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to izdajo uvrstil
tudi opis prilagoditev programov in programskih paketov, ki jih
sam ne uporabljam, npr. Star Office, Applixware ali Word
Perfect. Opisanih rešitev nisem preizkušal; zaupam pač izkušnjam
izvirnih piscev. Te sem tudi povsod navedel in lahko navežete
stik z njimi.</para>
</sect2>
<sect2 id="zahvala">
<title>Zahvala</title>
<para>Če bralka ali bralec tega nista že sama uganila, je čas,
da priznam: nikakršen strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o
krajevni prilagoditvi Linuxa sem se naučil iz spisov
»German HOWTO« Winnfrieda Truemperja ter
»Danish/International HOWTO« Thomasa Petersena,
nekaj o internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela
Gschwinda. Nadvse koristni so bili tudi <ulink
url="http://www.penguin.cz/czech-howto/">Czech HOWTO</ulink>,
<ulink url="http://www.agh.edu.pl/ogonki/">Polska strona
ogonkowa</ulink> ter <ulink
url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/">Slovenščina
in računalniki</ulink> Aleša Koširja. Prvi spis je spisala
skupina avtorjev, zadnja izdaja je na naslovu <ulink
url="http://www.penguin.cz/czech-howto/">www.penguin.cz</ulink>,
tu in tam ga objavijo v <literal>cz.comp.linux</literal>; drugo
najdete na <ulink
url="http://www.agh.edu.pl/ogonki/">www.agh.edu.pl</ulink>,
stran vzdržuje Jarosław Strzałkowski. »Slovenščino in
računalnike« najdete na <ulink
url="http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/">nl.ijs.si</ulink>. Podobno
tematiko kot ta spis obravnava tudi <ulink
url="http://www.linuxdoc.org/HOWTO/Serbian-HOWTO.html">Serbian
HOWTO</ulink> Zoltana Csale.</para>
<para>Z namigi in nasveti so mi pomagali še (po abecednem vrstnem
redu): Rudi Benkovič <email>rudib@email.si</email>, Gorazd
Božič <email>gorazd.bozic@arnes.si</email>, Aleš Časar
<email>casar@uni-mb.si</email>, Tomaž Erjavec
<email>tomaz.erjavec@ijs.si</email>, Danilo Godec
<email>danci@kibla.org</email>, Matjaž Godec
<email>gody@elgo.si</email>, Andraž Hvalica
<email>Andraz.Hvalica@amis.net</email>, Andrej Komelj
<email>andrej.komelj@guest.arnes.si</email>, Aleš Košir
<email>ales.kosir@hermes.si</email>, Jernej Kovačič
<email>jkovacic@email.si</email>, Metod Koželj
<email>metod.kozelj@rzs-hm.si</email>, Janez Krek
<email>janez.krek@euroteh.si</email>, Robert Ludvik
<email>robert.ludvik@zd-lj.si</email>, Renato Lukač
<email>renato@s-gms.ms.edus.si</email>, Roman Maurer
<email>roman.maurer@hermes.si</email>, Jaka Mele
<email>jack@ro.zrsss.si</email>, Borut Mrak
<email>borutm@bigfoot.com</email>, Igor Mozetič
<email>igor.mozetic@uni-mb.si</email>, Rok Papež
<email>rok.papez@kiss.uni-lj.si</email>, Boris Požar
<email>boris.pozar@guest.arnes.si</email>, Marko Samastur
<email>markos@elite.org</email>, Robert Susič
<email>robert.susic@ijs.si</email>, Alen Šalamun
<email>alen.salamun@medinet.si</email>, Matjaž Terpin
<email>matjaz.terpin@comcom.si</email>, Miha Tomšič
<email>miha.tomsic@guest.arnes.si</email>, Janez Trenz
<email>janez.trenz@bigfoot.com</email> in Leon Žlajpah
<email>leon.zlajpah@ijs.si</email>. Vsem hvala. Tistim, ki sem jih po
nemarnosti izpustil, se opravičujem; spodrsljaj bom skušal
popraviti v naslednji izdaji.</para>
</sect2>
<sect2 id="faq">
<title>Vprašanja</title>
<sect3 id="faq.sl">
<title>Se pravi Slovenian ali Slovene?</title>
<para>Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri
strokovnjakih anglistih, ki so mu le potrdili, da so
mnenja <emphasis>zares</emphasis> deljena. Slovnično je
pravilno prvo in drugo, odločitev za to ali ono inačico je
zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Greg Hankins,
nekdanji urednik Linux Documentation Project, je eden poglavnih
krivcev, da ta spis uporablja prvo različico, in iz navade bo
do nadaljnjega tako tudi ostalo.</para>
</sect3>
<sect3 id="faq.dodatki">
<title>Zakaj spis ne omenja programa
<replaceable>XY</replaceable>?</title>
<para>Najverjetneje zato, ker ga pisec ne uporablja, morda
niti ne ve zanj. Programov, ki se zavedajo
internacionalizacije in tako ali drugače podpirajo naš jezik
in pisavo, je res iz dneva več, kljub temu pa prosim vse, ki
ste odkrili kakršnokoli zvijačo za uporabo slovenščine v
programih, ki tu niso navedeni, da mi pošljete kratek opis ter
tako pripomorete k še boljšim in uporabnejšim navodilom.</para>
</sect3>
</sect2>
</sect1>
</article>
distrib
>
Mandriva
>
2010.2
>
i586
>
media
>
contrib-release
>
by-pkgid
>
cfc89730504517f8958f0012a9b0deab
>
files
>
24
