<?xml version="1.0" ?>
<!DOCTYPE book PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.1-Based Variant V1.0//EN" "dtd/kdex.dtd" [
  <!ENTITY kappname "&kde; Quick Start Guide">
  <!ENTITY % addindex "IGNORE">
  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
> <!-- change language only here -->
]>

<book lang="&language;">
<bookinfo>
	
<title
></title>

<authorgroup>

<author
> <surname
>Ekipa KDE</surname
> </author>
<othercredit role="translator"
><firstname
>Andrej</firstname
><surname
>Vernekar</surname
><affiliation
><address
><email
>andrej.vernekar@kiss.uni-lj.si</email
></address
></affiliation
><contrib
>Prevod</contrib
></othercredit>
</authorgroup>

<date
>2000-07-10</date>
<releaseinfo
>2.00.00</releaseinfo>

<copyright>
<year
>1999</year
><year
>2000</year>
<holder
>Ekipa KDE</holder>
</copyright>

<legalnotice
>&FDLNotice;</legalnotice>

<abstract>
<para
>Uvod v namizje &kde; (K Desktop Environment).</para>
<para
>To je hiter vodnik v &kde;.</para
></abstract>

<keywordset>
<keyword
>KDE</keyword>
<keyword
>hiter start</keyword>
<keyword
>uvod</keyword>
</keywordset>
</bookinfo>

<chapter id="introduction">
<title
>Uvod</title>

<para
> Ta spis je kratek uvod v namizje &kde;, in vas bo seznanil z nekaj njegovimi osnovnimi lastnostmi. </para>

<para
> Ne pokriva vseh vidikov omizja, pravzaprav ne pokriva niti večine le-teh. Opisuje le nekaj najosnovnejših načinov, kako se lotite nekaterih pogostih opravil. </para>

<para
> Pričakuje se, da ste seznanjeni z vsaj enim od grafičnih uporabniških vmesnikov, kot so na primer <trademark
>CDE</trademark
>, <trademark
>Geos</trademark
>, <trademark
>GEM</trademark
>, &NeXTSTEP;, &Mac;, <trademark
>OS/2</trademark
> ali &Microsoft; &Windows;. Tako bomo lahko preskočili uporabo miške in tipkovnice ter se osredotočili na, upajmo, zanimivejše stvari. </para>

</chapter>

<chapter id="an-overview-of-kde">
<title
>Pregled &kde;</title>

<para
> Ta razdelek je namenjen tistim, ki se radi učijo ob lastnem raziskovanju in želijo samo najosnovnejše orientacijske informacije, kako sploh začeti. Kasneje bo sledil celovitejši uvod v okolje KDE ter uporabni namigi in bližnjice. Če vas že srbijo prsti, preletite ta razdelek, ostanek pa po potrebi natančneje preberite kasneje, ko bodo za vami že prve izkušnje s terena. </para>

<note
> <para
> Opomba: &kde; je zelo nastavljivo namizje. V tem pregledu opisujemo privzeto nastavitev. </para
> </note>

<sect1 id="the-kde-desktop">
<title
>Namizje &kde;</title>

<para
>Običajno namizje &kde; je sestavljeno iz:</para>

<itemizedlist
> <listitem
> <para
><interface
>Pult</interface
> na dnu zaslona, s katerega zaganjamo namenske programe in preklapljamo med namizji. Med drugim vsebuje tudi program 'Zaganjalec programov', ki ob kliku na veliko ikono <guiicon
>K</guiicon
> prikaže menu z namenskimi programi, ki jih lahko poženemo s klikom </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> <interface
>Opravilna letev</interface
>, privzeto vključena v pult, s katero preklapljamo med opravili, ki trenutno tečejo. S klikom na namenski program na opravilni letvi se prestavimo v ta program. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> <interface
>Namizje</interface
> na katerega lahko postavimo pogosteje uporabljane datoteke ali imenike. &kde; omogoča več namizij, vsako od njih pa ima svoja okna. S klikom na oštevilčene gumbe na pultu preklapljamo med namizji. </para
> </listitem
> </itemizedlist>

</sect1>

<sect1 id="ready-set-go">
<title
>Pripravljeni, pozor, gremo!</title>

<para
>Nekaj hitrih namigov, s katerimi lahko začnete z delom.</para>

<itemizedlist
> <listitem
> <para
> Da poženete program, kliknite na gumb <guiicon
>K</guiicon
> na pultu (imenuje se tudi <link linkend="starter"
>Zaganjalec programov</link
>) potem izberete program iz menuja. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Datoteke v domačem imeniku dosežete s klikom na mapo s sliko hiše na opravilni letvi. To po pognalo program &konqueror;, &kde;-jev datotečni upravljalnik. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
>Da odprete &UNIX;-ovo ukazno vrstico izberite <menuchoice
><guimenu
>Zaganjalec programov</guimenu
><guisubmenu
>Sistem</guisubmenu
> <guimenuitem
>Terminal</guimenuitem
></menuchoice
>, ali pa pritisnite <keycombo action="simul"
>&Alt; <keycap
>F2</keycap
></keycombo
>, da odprete majhno okno ukazne vrstice za izvedbo enega samega ukaza. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Izberite <guiicon
>Nadzorno središče KDE</guiicon
> v zaganjalcu programov, da nastavite &kde;. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> S tipkovnico lahko med namenskimi programi preklapljate z <keycombo action="simul"
>&Alt;<keycap
>Tab</keycap
></keycombo
>, med namizji pa z <keycombo action="simul"
>&Ctrl;<keycap
>Tab</keycap
></keycombo
>. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Z &DGM; pridete do kontekstnih menujev za pult, namizje, in večino programov &kde;. </para
> </listitem
> </itemizedlist>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="launching-applications">
<title
>Zagon programov</title>

<sect1 id="starter">
<title
>Zagon z uporabo zaganjalca programov in pulta</title>

<para
> Na dnu zaslona najdete namizni pult, ki se imenuje &kicker;. Pult uporabljate za zagon programov. Oglejte si gumb na levi strani z velikim <guiicon
>K</guiicon
>. </para>

<para
> To je <guiicon
>zaganjalec programov</guiicon
>. Na vrhu gumba je majhna puščica, ki označuje, da se bo ob kliku odprl menu. Poskusite! Dvižni menu omogoča dostop do vseh  programov &kde;, ki so nameščeni na vašem računalniku. </para>

<sect2>
<title
>Prilagoditev &kicker;ja</title>

<para
> Če kak namenski program ali orodje uporabljate zelo pogosto, si seveda želite do njega dostopati čim hitreje. To lahko napravite tako, da posamezen program ali pa kar celoten podmeni v Zaganjalcu programov dodate kot gumb za hiter zagon na pult. Recimo, da bi hoteli poganjati program za iskanje datotek &kfind; kar s pritiskom na gumb na pult. To se napravi takole: <menuchoice
><guimenu
>Zaganjalec programov</guimenu
> <guisubmenu
>Menu pulta</guisubmenu
> <guisubmenu
>Dodaj</guisubmenu
> <guisubmenu
>Gumb</guisubmenu
> <guimenuitem
>Poišči datoteke</guimenuitem
></menuchoice
> (s tem smo želeli povedati, da morate najprej klikniti na <guimenu
>zaganjalca programov</guimenu
>, potem pa izbrati <guisubmenu
>Menu pulta</guisubmenu
> kjer majhna puščica na desni nakazuje, da se bo pojavil majhen podmenu. V njem izberite <guisubmenu
>Dodaj</guisubmenu
>, nato <guisubmenu
>Gumb</guisubmenu
> in v naslednjem podmenuju <guimenuitem
>Poišči datoteke</guimenuitem
>.). </para>
	
<para
> Na ta način lahko dodate celoten menu ali pa enega izmed podmenujev gumba <guiicon
>K</guiicon
>. Če imate na primer nameščen &koffice; in želite hitro dostopati do programov &koffice;, ne da bi morali izbrati program preko zaganjalca programov, potem namesto da bi izbrali program kliknite na izbiro <guimenuitem
>Add this menu</guimenuitem
>. Sedaj boste imeli na voljo takojšen dostop do programov &koffice;, ne da bi morali na pult dodati ikono za vsakega. </para>

<note
> <para
> Vse elemente na pultu lahko prerazporejate z ukazom <guimenuitem
>move</guimenuitem
> iz kontekstnega menuja. Kar kliknite s <mousebutton
>tretjim</mousebutton
> gumbom miške ( to je običajno <mousebutton
>desni</mousebutton
> gumb, če pa imate miško nastavljeno drugače, na primer za levičarje, potem pa je morda lahko tudi <mousebutton
>levi</mousebutton
> ). Razprl se bo menu, v katerem lahko izberete <guimenuitem
>Premakni</guimenuitem
>. Zdaj premaknite miško in opazujte, kako ji bo ikona sledila po pultu. Ko ste zadovoljni, pritisnite <mousebutton
>prvi</mousebutton
> gumb na miški (privzeto <mousebutton
>levi</mousebutton
>). Kot ste morda opazili, obstaja v menuju tudi možnost <guimenuitem
>Odstrani</guimenuitem
> s katero lahko odstranite gumb s pulta. </para
> </note>

</sect2>

<sect2>
<title
>Uporaba kontekstnih menujev</title>

<para
> To nas pripelje do naslednje zanimive teme. Dostikrat lahko s pritiskom na <mousebutton
>desni</mousebutton
> gumb miške prikličete <interface
>kontekstni menu</interface
> z izbirami, ki se nanašajo na element, na katerega ste kliknili. To si velja zapomniti. Kadar ne veste, kaj se da napraviti s čim, poskusite <mousebutton
>tretji</mousebutton
> gumb. Celo ozadje namizja ima svoj kontekstni meni. </para>

</sect2>

<sect2>
<title
>Druge odlike pulta</title>

<para
> Pult omogoča še nekaj zanimivih stvari. Ene od njih bodo morda veseli tisti, katerih monitor ne dopušča posebno visoke ločljivosti. To je funkcija <quote
>Skrij/prikaži pult</quote
>, ki jo prikličemo s klikom na letev s teksturo ob levem robu pulta. </para>

<para
> Morda pa vam sploh ni všeč, da se pult razteza po širini čez cel zaslon. To se da z lahkoto spremeniti! Kliknite z &DGM; na prazen prostor na pultu in izberite <menuchoice
><guimenu
>Pult</guimenu
> <guisubmenu
>Nastavitve</guisubmenu
></menuchoice
>. V <application
>nadzornem središču</application
>, ki se prikaže lahko izberete <guilabel
>Velikost pulta</guilabel
> in uporabit drsnik, da jo nastavite na manj kot 100%. </para>

<para
> Če sledite navodilom in imate sedaj to pogovorno okno že odprto, potem se lahko poigrate z možnostmi in uporabite gumb <guibutton
>Uporabi</guibutton
>, da vidite, kakšne učinke imajo. Vse lahko povrnete v prejšnje stanje tako, da izberete gumb <guibutton
>Uporabi privzeto</guibutton
>. </para>

<para
> Mimogrede, če ne veste, kaj počenja kateri od gumbov v &kde;, premaknite kazalček nanj. Ne kliknite, ampak le počakajte kakšno sekundo, in pokazal se bo okvirček s kratko kontekstno pomočjo. Takšni kratki v &kde; vgrajeni kontekstni pomoči, ki v nekaj besedah razloži delovanje gumba, pravimo tudi <quote
>namigi o orodjih</quote
> (angl. tooltips). </para>


</sect2>
</sect1>

<sect1 id="want-command-line-back">
<title
>Ampak jaz bi rad ukazno vrstico!</title>

<para
> Brez strahu, pomirite se. &kde; vas ne namerava oropati vaše priljubljene (in včasih zelo učinkovite) ukazne vrstice. Datoteke lahko premikate okrog z namizjem, lahko pa uporabljate tudi ukaze &UNIX;-a, ki ste jih navajeni. Pravzaprav vam &kde; ponuja moč ukazne vrstice na včasih prav presenetljivih mestih. </para>

<para
> &kde; nudi nadvse imenitno okno z ukazno vrstico, ki se mu pravi &konsole;. Izberite <menuchoice
><guimenu
>Zaganjalec programov</guimenu
> <guisubmenu
>Sistem</guisubmenu
> <guimenuitem
>Terminal</guimenuitem
></menuchoice
>. To je morda nekaj, kar bi si želeli na pultu, na srečo pa je že v privzeti konfiguraciji! </para>
  
<para
> Včasih želite vnesti v ukazni vrstici le en ukaz. V teh primerih ne rabite napihnjenega terminala. Pritisnite le <keycombo
><keycap
>Alt</keycap
> <keycap
>F2</keycap
></keycombo
> in pojavilo se bo majhno okno, kjer lahko vnesete en ukaz. Ukazna vrstica bo nato izginila, a si bo zapomnila vaš ukaz. </para>

<para
> Ko prikličete to okno (mimogrede, imenujemo ga <application
>minicli</application
>) in pritisnete <keycap
>Puščico navzgor</keycap
>, lahko brskate po ukazih, ki ste jih vnesli kdaj prej. V <application
>minicli</application
> lahko vnesete tudi <acronym
>URL</acronym
>, da tako odprete &konqueror;jevo okno s podanim <acronym
>URL</acronym
>. </para>

<para
> &konqueror; in urejevalnik &kate; lahko oba prikažeta terminalski okni, ki se obnašata podobno kot &konsole;. V &konqueror;ju lahko to vklopite z izbiro <menuchoice
><guimenu
>Okno</guimenu
><guimenuitem
>Prikaži terminalsko okno</guimenuitem
></menuchoice
>.Vključeni terminal se bo prikazal na dnu &konqueror;jevega zaslona, resnično pametna stvar pri tem pa je, da bo sledil klikom v upravljalniku datotek, pri čemer se bo premikal z vami po imenikih. V &kate; lahko prikažete terminal z izbiro <menuchoice
><guimenu
>Okna</guimenu
> <guimenuitem
>Prikaži terminal</guimenuitem
></menuchoice
>. </para>

<tip
> <para
> Da prikažete Unix-ovo stran man, vnesite <userinput
><command
>man:</command
><parameter
>command</parameter
></userinput
> v <application
>minicli</application
>, kjer je <parameter
>command</parameter
> ime &UNIX;-ovega ukaza. </para
> </tip>

<tip
> <para
> Da iščete besedo(e) z iskalnikom Google, lahko pskusite naslednje: <userinput
><command
>gg:</command
><parameter
>beseda ali besede</parameter
></userinput
>. Na voljo je cel kup teh kratkih ukazov in dodate lahko še svoje! Poglejte v &kcontrol;, v list <menuchoice
><guilabel
>Web Browsing</guilabel
> <guilabel
>Napredno brskanje</guilabel
></menuchoice
>. </para
> </tip>

<para
> Obstaja še en način, da imate vašo ukazno vrstico vedno na voljo, ne glede, kaj počnete - dodajte jo v &kicker;jev pult! </para>

<para
> Preprosto kliknite z &DGM; na prazen prostor na pultu in izberite <menuchoice
><guimenu
>Pult</guimenu
> <guisubmenu
>Dodaj</guisubmenu
> <guisubmenu
>Vstavek</guisubmenu
> <guimenuitem
>Izstrelišče programov</guimenuitem
></menuchoice
>. To bo vključilo minicli neposredno v vaš pult, skupaj z zgodovino ukazov. </para>

<para
> Naj sklenem, da ukazna vrstica ni nikoli daleč ko ste v &kde;. </para>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="working-with-windows">
<title
>Delo z okni</title>

<para
> Če niste tega že storili, v <link linkend="starter"
><guiicon
>zaganjalcu programov</guiicon
></link
> odprite kakšen program, kot je <guimenuitem
>Poišči datoteke</guimenuitem
>. </para>

<sect1 id="window-what-now">
<title
>Okno! Kaj sedaj?</title>

<para
> Ljudje sicer navadno delajo kaj <emphasis
>v oknu</emphasis
>, včasih pa moramo vendarle kaj napraviti tudi <emphasis
>z oknom</emphasis
>. Sledi hiter pregled nekaterih najpogostejših opravil v zvezi z okni: </para>

<variablelist
> <varlistentry
> <term
>Premikanje okna</term
> <listitem
> <para
> Kliknite na naslovno letev okna in povlecite, ali pa držite pritisnjeno tipko &Alt;, kliknite kamorkoli v oknu in povlecite. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Spreminjanje velikosti okna</term
> <listitem
> <para
> Kliknite na rob okna in povlecite, ali pa držite pritisnjeno tipko &Alt;, z &DGM; kliknite kamorkoli v oknu in povlecite. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Okno čez cel zaslon</term
> <listitem
> <para
> S klikom na gumb za razprtje na naslovni letvi (kvadratek zraven X) razpremo okno čez cel zaslon; s ponovnim klikom na isti gumb ga spet skrčimo na prvotno velikost. Klik s &SGM; razširi okno samo v navpični smeri, klik z &DGM; pa samo v vodoravni. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Skrčitev okna v ikono</term
> <listitem
> <para
> Okno skrijemo s klikom na gumb za ikonizacijo na naslovni letvi (zraven gumba za razprtje okna). Na namizje ga vrnemo s klikom na njegovo ikono na opravilni letvi. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Preklop med okni</term
> <listitem
> <para
> Razen z miško lahko med okni preklapljamo tudi s pritiskom na <keycombo action="simul"
>&Alt; <keycap
>Tab</keycap
></keycombo
>. V nadaljevanju je navedenih še nekaj tehnik. </para
> </listitem
> </varlistentry
> </variablelist>

<sect2>
<title
>Gumbi na naslovni letvi</title>

<para
> Okna &kde; imajo nekaj precej standardnih gumbov na naslovni vrstici, ki vam omogočajo hiter dostop do nekaterih pogostih opravil. Privzeti razpored gumbov je naslednji: </para>

<itemizedlist
> <title
>Na levi strani:</title
> <listitem
> <para
> Menijski gumb. To je navadno majhna ikona za namenski program. Ob kliku nanjo dobimo meni z operacijami nad oknom. Bližnjica: <keycombo action="simul"
>&Alt; <keycap
>F3</keycap
></keycombo
> odpre okenski menu. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Lepljivi gumb s sliko risalnega žebljička. Kaj za hudirja je to? Ostanite z nami... </para
> </listitem
> </itemizedlist>

<itemizedlist
> <title
>Na desni strani:</title
> <listitem
> <para
> Gumb za ikonizacijo </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Gumb za razprtje </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Gumb za zaprtje. To zapre okno. Bližnjica: <keycombo action="simul"
>&Alt; <keycap
>F4</keycap
></keycombo
>. </para
> </listitem
> </itemizedlist>

</sect2>

<sect2>
<title
>Preklapljanje med okni</title>

<para
> Zdaj, ko vemo, kako ravnati z okni, jih s pulta nekaj odprimo, saj se bomo ukvarjali s preklapljanjem med njimi. Ker pri uporabi to počenjamo zelo pogosto, ponuja &kde; nekaj načinov za preklapljanje med okni; sami si lahko izberete tistega, ki se vam zdi najpripravnejši. </para>

<para
> Veliko okenskih sistemov zahteva, da okno pred uporabo aktiviramo tako, da z miško kliknemo vanj. To je tudi privzeto obnašanje &kde;, znano tudi kot politika <quote
>Klikni za fokus</quote
>. Vendar pa lahko namizje nastavite tudi tako, da se bo okno aktiviralo avtomatično, če bo kazalček nad njim. To je znano kot <quote
>Fokus sledi miški</quote
>. Če v <link linkend="configure"
>Nadzornem centru KDE </link
>, določite tako obnašanje, bo okno postalo aktivno, brž ko premaknete kazalec nadenj. Okno pa se z aktivacijo še ne bo nujno premaknilo v ospredje. To lahko storite s klikom na naslovno letev ali pa tako da pritisnete tipko &Alt; in kjerkoli v oknu kliknete <mousebutton
>srednji</mousebutton
> gumb miške. Slednji način je posebnost &kde;. </para>

<para
> Še nekaj metod za preklapljanje med okni: </para>

<itemizedlist
> <listitem
> <para
> Okno izberete z menuja s <emphasis
>seznamom oken</emphasis
>. Meni odprete tako, da s <mousebutton
>srednjim</mousebutton
> gumbom miške kliknete na ozadje namizja ali da kliknete na ikono z več okni na pultu, lahko pa tudi kliknete na puščico navzgor, ki se nahaja na levi strani opravilne vrstice. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Držite tipko &Alt; in pritisnite <keycap
>Tab</keycap
>, da kolobarite med okni. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Uporabite opravilno letev (več o njej v nadaljevanju). </para
> </listitem
> </itemizedlist>

</sect2>
</sect1>

<sect1 id="using-taskbar">
<title
>Uporaba opravilne letve</title>

<para
> <interface
>Opravilna letev</interface
> je seznam majhnih ikon, po ena za vsako okno na namizju. V privzeti nastavitvi &kde; se opravilna letev nahaja znotraj pulta, lahko pa je postavljena tudi na vrhu ali pa na dnu zaslona. </para
> 

<para
> Opravilna letev je močno orodje: preprost klik z <mousebutton
>levim</mousebutton
> gumbom miške na primernem gumbu na opravilni letvi takoj odpre izbran namenski program. Če kliknete na izbiro s <mousebutton
>srednjim</mousebutton
> gumbom ikonizirate/deikonizirate okno. In ne nazadnje, z <mousebutton
>desnim</mousebutton
> gumbom na miški prikličemo kontekstni meni z okenskimi operacijami za izbrano okno. </para
> 

<para
> Izberete lahko, da vidite v vaši opravilni vrstici vsa okna na vseh namizjih, ne glede na to, katero namizje si oglejujete, ali pa, da vidite le tista z namizja, ki ga trenutno opazujete. Izberete lahko tudi združevanje ikon, tako da bodo vsa odprta &konqueror;jeva okna prikazan z eno ikono in bo klik nanjo, ne da bi izpustili gumb miške priklical seznam, s katerega boste lahko izbrali okno. Ta in še mnogo drugih možnosti je na voljo z desnim klikom na ročici opravilne vrstice (majhno teksturirano polje na levi strani) in izbiro<guimenuitem
>Nastavitve</guimenuitem
>. </para>

<para
> Velikost ikon v opravilni vrstici se primerno spreminja, tako da je na voljo dovolj prostora za programe in jih lahko vanjo stisnete več, kot je videti na prvi pogled. Razširjanje pulta bo omogočilo ikonam, da se ustrezno povečajo, vendar pa se bodo še vedno prilagajale, če bo potrebno, da se v opravilni vrstici namesti več programov. </para>

</sect1>

<sect1 id="using-v-desktops">
<title
>Uporaba navideznih namizij</title>

<para
> Kaj je torej s tistim <quote
>lepljivim</quote
> gumbom? </para>

<para
> Zgodi se, da imate več oken odprtih, kot pa prostora na namizju. Tedaj imate tri možnosti: </para>

<orderedlist
> <listitem
> <para
> Vsa okna pustite odprta, namizje bo pač nastlano. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Ikonizirate tista okna, ki jih ta hip ne potrebujete ter z opravilno letvijo ali <keycombo action="simul"
>&Alt; <keycap
>Tab</keycap
></keycombo
> preklapljate med njimi. Še vedno malce begajoče, zahteva nekaj dela. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Priporočena možnost: napravite to, kar napravi vsak resen operacijski sistem, ko mu zmanjka fizičnega pomnilnika: uporabi navidezni pomnilnik. V vašem primeru pač uporabite navidezno namizje. </para
> </listitem
> </orderedlist>

<para
> Tretja točka je tisto pravo! &kde; zna ravnati z več kot enim namizjem, vsakim s svojimi okni. Privzeta nastavitev vključuje štiri. Med njimi preklapljamo s klikom na gumb za namizje na pultu. Tudi <keycombo action="simul"
>&Ctrl;<keycap
>F1...F8</keycap
></keycombo
> vas bo prestavil v ustrezajoče namizje, s <keycombo action="simul"
>&Ctrl;<keycap
>Tab</keycap
></keycombo
> pa lahko kolobarite med njimi. </para>

<para
> Navidezna namizja so nadvse pripravna. Vendar pa bi včasih želeli imeti kakšno okno v <emphasis
>vseh</emphasis
> oknih. To je morda pogovorno okno, ura budilka ali kaj tretjega. V takih primerih uporabimo prej omenjeni <quote
>lepljivi</quote
> gumb, s katerim pripnemo okno na ozadje, tako da se bo pojavljalo v vseh navideznih namizjih. </para
> 

<para
> Lepljivi gumb lahko uporabimo tudi za premik okna iz enega navideznega namizja v drugega: v prvem namizju pripnemo okno na ozadje, se premaknemo v drugo namizje, ter ga s ponovnim pritiskom na gumb odpnemo od podlage. Enostavneje pa gre z uporabo kontekstnega menuja za dano okno na opravilni letvi (izbira <guimenuitem
>Na trenutno namizje</guimenuitem
>) ali pa z izbiro <guimenuitem
>Na namizje</guimenuitem
> v meniju z operacijami nad oknom. </para>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="managing-your-files">
<title
>Ravnanje z datotekami</title>

<para
> Grafična okolja pogosto predočijo imenik na disku kot mapo. Mape lahko vsebujejo datoteke in druge mape. Tudi program &konqueror;, &kde;-jev datotečni upravljalnik uporablja to prispodobo za lažje upravljanje datotek. </para>

<sect1 id="using-konqueror">
<title
>Uporaba &konqueror;ja</title>

<para
> Ko prvič poženete &kde;, se pojavi okno z veliko ikonami. To je okno &konqueror;ja, ki prikazuje datoteke v vašem domačem imeniku, torej tam, kjer imate shranjene svoje datoteke. Pod orodno letvijo je izpisana tudi pot do mape. Če takega okna nimate na zaslonu, ga prikličete tako, da na pultu kliknete na ikono s hišo. </para>

<para
> Datoteko ali mapo odprete tako, da nanjo kliknete enkrat z &LGM; miški. Izberete lahko tudi <menuchoice
><guimenu
>Okno</guimenu
><guimenuitem
>Prikaži drevo imenikov</guimenuitem
></menuchoice
> iz menuja, da se prikaže hierarhija imenikov za neposrednejšo navigacijo. Lahko pa tudi urejate pot, ki je prikazana pod orodno vrstico, da se hitreje prebijete v določen imenik. </para>

<sect2>
<title
>Odpiranje datotek</title>

<para
> KDE pride s kompletom programov za ogled in urejanje mnogih različnih vrst datotek. Ko kliknete na datoteko, ki vsebuje spis ali sliko, bo &konqueror; pognal ustrezen program in v njem prikazal vsebino datoteke. Kadar &konqueror; ne ve, kateri program naj uporabi, vas vpraša za nasvet, ko pa ste nekaj izbrali, vam &konqueror; ponudi, da si bo zapomnil vašo izbira za prihodnjič, ko boste spet odprli datoteko. </para>

<note
> <para
> &konqueror; uporablja označbe zvrsti <link linkend="mime"
>MIME </link
> za to, da določeni zvrsti datoteke pridruži pripadajoči program. </para
> </note
> 

</sect2>

<sect2>
<title
>Povleci in spusti</title>

<para
> Datoteko prepišete ali premaknete tako, da kliknete nanjo in jo povlečete na namizje, v drugo okno &konqueror;ja ali pa na ikono mape. Ko spustite gumb na miški, &konqueror; prikaže meni, kjer lahko izberete, ali želite datoteko prepisati, premakniti, ali napraviti povezavo nanjo. </para>

<note
> <para
> Naj vas opozorimo, da v tem zadnjem primeru &kde; ustvari &UNIX;-ovo simbolno povezavo in ne trde. Če boste kasneje premaknili ali izbrisali izvorno datoteko, boste s tem povezavo podrli. </para
> </note>

<para
> Tudi večina drugih programov &kde; podpira operaciji povleci in spusti: ikono lahko privlečete in spustite v okno, v katerem teče program, ali pa jo spustite na ikono programa, ki ne teče. V obeh primerih bo program poskusil odpreti privlečeno datoteko. Poskusite! </para>

</sect2>

<sect2>
<title
>Nastavitev lastnosti datotek</title>
 
<para
> Lastnosti datoteke, kot na primer ime ali dovoljenja, spremenimo tako, da z &DGM; kliknemo na ikono datoteke in iz menuja izberemo <guimenuitem
>Lastnosti</guimenuitem
>. </para>

</sect2>
</sect1>

<sect1 id="archives-and-networks">
<title
>Delo z arhivi in omrežjem</title>

<para
> V preteklosti ste za dostop do programja na Internetu potrebovali posebno programje. Nič več! </para>

<para
> &kde; podpira tehnologijo <acronym
>NTA</acronym
> (<quote
>Network Transparent Access</quote
> - omrežno pregleden dostop), ki vam omogoča, da do datotek v omrežju dostopate enako enostavno kot do tistih na svojem disku. </para
> 

<para
> Datoteke na strežniku &FTP; na primer enostavno dosežete tako, da izberete <menuchoice
><guimenu
>Lokacija</guimenu
><guimenuitem
>Odpri lokacijo</guimenuitem
></menuchoice
> iz &konqueror;jevega menuja, in vpišete <acronym
>URL</acronym
> strežnika &FTP;. Datoteke lahko prepisujete in premikate po sistemu ,,povleci in spusti`` enako, kot če bi se nahajale na lokalnem disku. Datoteke lahko odprete celo kar na &FTP; strežniku, ne da bi jih eksplicitno prepisali na lokalni disk (kar sicer stori &kde; sam, kadar je potrebno). </para>

<note
> <para
> Sam po sebi &konqueror; uporabi anonimno prijavo na &FTP;, kar navadno omeji vaš dostop do datotek na njem. Če imate odprt račun na strežniku, lahko navedete vaše uporabniško ime (<abbrev
>ID</abbrev
>) kot del poti do vira <acronym
>URL</acronym
>: <userinput
><command
>ftp://</command
><parameter
>userid</parameter
>@<parameter
>server</parameter
>/<parameter
>directory</parameter
></userinput
> </para
> <para
> &konqueror; vas bo povprašal za geslo, in ko prijava uspe, imate poln dostop do datotek na strežniku. </para
> </note>

<para
> Če ste z &Microsoft; &Windows; navajeni pripomočka <trademark
><application
>WinZip</application
></trademark
>, vas bo verjetno razveselilo, da se tudi &kde; obnaša enako. Arhivske datoteke obravnava kot običajne imenike -- ogledate si lahko, katere datoteke so v arhivu, odpirate datoteke ipd. Splošni koncept je, da naj bo dostop do datotek v omrežju ter do datotek v arhivih čimbolj podoben dostopu do datotek na lokalnem disku; edino počasnejši je, saj je omrežje pač počasnejše od diska. </para>
</sect1>

<sect1 id="using-templates">
<title
>Uporaba predlog pri dostopu do programov in naprav</title>

<para
> V &kde; je nameščanje ikon za dostop do programov na pult ali namizje preprosto, kot je preprosto dodajanje ikon za dostop do drugih zanimivih elementov. &kde; ima predloge za bližnjice do: </para>

<itemizedlist
> <listitem
> <para
> namenskih programov </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> tiskalnikov </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> priklopljivih naprav (&npr; disketna enota) </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Internetnih virov (&npr; spletni (<acronym
>WWW</acronym
>) dokumenti, &FTP; imeniki) </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Dokumentov za nekatere &kde;-jeve programe &koffice;. </para
> </listitem
> </itemizedlist>

<para
> Kateregakoli izmed teh elementov lahko na namizje dodate s klikom z &DGM; na mestu, kjer bi radi dodali ikono in izbiro <guisubmenu
>Ustvarinov</guisubmenu
>, nato pa izberete, kam naj kaže. </para>

<para
> Skoraj vsak element na pultu, v zaganjalcu programov in na namizju je povezan z datoteko <literal role="extension"
>kdelnk</literal
> na disku. Datoteka <literal role="extension"
>.desktop</literal
> določa, katera ikona naj se prikaže, ter druge spefične informacije o tem, kaj ikona predstavlja (namenski program, napravo ali spletni vir). Katerokoli datoteko <literal role="extension"
>.desktop</literal
> lahko povlečete na pult in tako ustvarite gumb za hiter zagon. </para>

<!-- 
<sect2>
<title
>Setting up printers</title>

<para>
You can create icons for your printers so that you can print a file by
dragging it to a printer icon. Here's how:
</para>

<procedure>
<step
><para
>Open the Templates folder located on the desktop. </para
></step>
<step
><para
>Drag the Program icon in the folder to the desktop. Choose
<guimenuitem
>Copy</guimenuitem
> from the menu that appears when you drop the
icon.</para
></step>
<step
><para
><mousebutton
>Right</mousebutton
> click the new icon, and choose
<guimenuitem
>Properties</guimenuitem
> from the context menu.</para
></step>
<step
><para
>On the <guilabel
>General</guilabel
> tab, change the name to
<filename
>Printer.kdelnk</filename
>.</para
></step>
<step
><para
>On the <guilabel
>Execute</guilabel
> tab, enter the following in the
first <guilabel
>Execute</guilabel
> field:</para>
<screen
><command
>lpr <option
>%f</option
></command
></screen>
<note
><para
>This example assumes that you print using the <command
>lpr</command>
command. If you use a different command, enter the one you
use.</para
></note
></step>
<step
><para
>Still in the <guilabel
>Execute</guilabel
> tab, click the icon that
looks like a <guiicon
>cog</guiicon
>, and select the <guiicon
>Printer</guiicon
> icon from the list that appears.</para
></step>
</procedure>

<para
>Now you should be able to drag a file to the Printer icon and have it
printed on your default printer.</para
> 
</sect2>

--> 

<sect2>
<title
>Priklop naprav</title>

<para
> V &UNIX;-u lahko dostopamo ne le do <hardware
>diska</hardware
>, ampak tudi do drugih enot, vendar pa jih moramo pred uporabo <emphasis
>priklopiti</emphasis
> (angl. mount). &kde; uporablja datoteke <literal role="extension"
>.desktop</literal
>, s katerimi enostavno priklapljamo in odklapljamo naprave, kot na primer <hardware
>disketnike</hardware
> ali pogone &CD-ROM;, ter dostopamo do podatkov na njih. </para>

<para
> Kot primer si oglejmo korake, ki so potrebni, da ustvarimo ikono za dostop do datotek na disketi: </para>

<note
> <para
> Mnogi sistemi zahtevajo, da ste za priklop ali odklop naprav prijavljeni kot sistemski oskrbnik (angl. <systemitem class="username"
>root</systemitem
>). </para
> </note>

<procedure
> <step
> <para
>Z <mousebutton
>desnim gumbom</mousebutton
> kliknemo na namizju in izberemo <menuchoice
><guisubmenu
>Ustvari nov</guisubmenu
> <guimenuitem
>Disketno napravo</guimenuitem
></menuchoice
>. </para
> </step
> <step
> <para
> V zavihku <guilabel
>Splošno</guilabel
> spremenimo ime v polju na vrhu v kar želimo. </para
> </step
> <step
> <para
> V zavihku <guilabel
>Naprave</guilabel
> vnesemo <filename class="devicefile"
>/dev/fd0</filename
> (ali pa pot do disketne naprave, kot je poimenovana v vašem sistemu) kot <guilabel
>Napravo</guilabel
>. </para
> </step
> <step
> <para
> Tudi tu lahko dodate <guilabel
>Priklopno točko</guilabel
>. To naj bo obstoječ imenik, vendar pa prazen. Pogoste priklopne točke so <filename class="directory"
>/mnt/floppy</filename
> ali pa <filename class="directory"
>/floppy</filename
>, vendar pa lahko novo disketo brez težav priklopite tudi kot <filename class="directory"
>~/mydisk</filename
>. </para
> </step
> <step
> <para
> Kliknemo ikono <guilabel
>Odklopljena ikona</guilabel
> in izberemo sliko disketnika brez zelene luči. </para
> </step
> <step
> <para
> Ko ste zadovoljni s spremembami, izberite <guibutton
>V redu</guibutton
> in že ste končali. </para
> </step
> </procedure>

<para
> Zdaj vstavimo formatirano disketo v disketnik in kliknemo ikono '<guiicon
>Floppy</guiicon
>'. &kde; bo priklopil disketnik in prikazal datoteke na disketi. Preden odstranimo disketo iz disketnika, jo moramo odklopiti. Z &DGM; kliknemo ikono <guiicon
>Floppy</guiicon
> in iz menuja izberemo <guimenuitem
>Odklopi</guimenuitem
>. </para>

</sect2>
</sect1>
</chapter>

<chapter id="configure">
<title
>Nastavitev namizja</title>

<para
> Vam kaj glede tega, kako &kde; izgleda in se obnaša, ni po volji? Skoraj gotovo se da to spremeniti. &kde; je zelo nastavljiv. Skoraj vse glede izgleda in obnašanja svojega namizja lahko nastavite po svoji meri. Za razliko od mnogih drugih grafičnih okolij v &UNIX;-u vam za to tudi ni treba popravljati čudnih kriptičnih nastavitvenih datotek (čeprav lahko izberete tudi to pot, če ravno želite). Uporabite lahko &kcontrol;, program, namenjen nastavitvi namizja. </para>

<sect1 id="using-kde-control">
<title
>Uporaba <application
>nadzornega centra KDE</application
></title>

<para
> &kcontrol; poženemo iz <link linkend="starter"
>zaganjalca programov</link
>. Pojavi se okno z dvema panojema, levo prikazuje seznam modulov. </para
>  

<para
> Posamezni modul odpremo tako, da kliknemo na njegovo ime; pojavil se bo seznam podmodulov. Zatem kliknemo na kategorijo modula in v desnem polju popravimo nastavitve. </para>

<para
> Spreminjanje nastavitev je precej preprosto. Za vse nastavitve, ki niso jasne, je na voljo pomoč, ki pojasni nastavitve, ki niso jasne . V vsakem panoju so gumbi <guibutton
>Pomoč</guibutton
>, <guibutton
>Uporabi privzeto</guibutton
> <guibutton
>Uporabi</guibutton
> in <guibutton
>Resertiraj</guibutton
>, ki napravijo naslednje: </para>

<variablelist
> <varlistentry
> <term
><guibutton
>Pomoč</guibutton
></term
> <listitem
> <para
> Prikaže kartko besedilo na levi strani, vključno s povezavo do daljšega priročnika za ta modul. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guibutton
>Uporabi privzeto</guibutton
></term
> <listitem
> <para
> Postavi vse možnosti v trenutnem modulu nazaj na privzete vrednosti v trenutku, ko je bil &kde; nameščen. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guibutton
>Uveljavi</guibutton
></term
> <listitem
> <para
> Uveljavi trenutne nastavitve v trenutno odprtem modulu. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guibutton
>Resetiraj</guibutton
></term
> <listitem
> <para
> Resertira možnosti nazaj na stanje, ko ste odprli modul. Če ste že uporabili gumb <guibutton
>Uporabi</guibutton
>, potem ta možnost povrne sistem v stanje, kakršno je bilo ob pritisku gumba <guibutton
>Uporabi</guibutton
>. </para
> </listitem
> </varlistentry
> </variablelist>

<note
> <para
> Če ste spreminjali nastavitve v enem od panojev in se potem premaknili v drug modul, ne da bi pred tem potrdili spremembe s klikom na <guibutton
>V redu</guibutton
> ali <guibutton
>Uporabi</guibutton
>, vas bo &kcontrol; vprašal, ali naj se spremembe najprej uveljavijo. </para
> </note>

</sect1>

<sect1 id="configuration-modules">
<title
>Nastavitveni moduli</title>

<para
> Sledi kratek pregled glavnih kategorij nastavitvenih modulov: </para>

<variablelist
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Datotečno brskanje</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Vsebuje možnosti, ki so povezane s tem, kako si oglejujete vsebino vašega lokalnega sistema. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Informacije</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Vsebuje module, ki običajno ne spremenijo ničesar. Namesto tega prikažejo uporabne podatke o vašem računalniku. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Videz &amp; občutek</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Tukaj najdete module, ki imajo najbolj opazen učinek na vaše okolje: barve, slogi, okenski okraski. Skoraj vse, kar vidite, lahko prilagodite vašemu okusu, tistih nekja, ki ji ne morete, pa boste lahko že kmalu. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Omrežje</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Kraj, kjer lahko vplivate na to, kako vaš računalnik vidi svet zunaj, in kako svet vidi vas. Med drugim lahko nastavite osrednje poštne identitete, ki jih lahko uporablja mnogo &kde; programov, da vam ni treba vedno znova vnašati istih podatkov, vzpostavite lahko podporo za požarni zid (SOCKS), prilagodite deljene vire zwindows (<acronym
>SMB</acronym
>)... in še mnogo drugega. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Strojni dodatki</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Vsebuje nastavitve za vašo tipkovnico in miško. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Prilagoditev</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Tukaj lahko prilagodite stvari, ki vam bodo olajšale življenje, od dostopnosti do lokalizacije, tako da programi &kde; vedo, kako bi radi videli oblikovane na primer datume in števila. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Nadzor energije</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Če vaš zaslon podpira možnosti varčevanja z energijo ali pa uporabljate prenosnik, jih lahko nastavite tukaj. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Zvok</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Prilagodi zvočni program v ozadju (&artsd;) in drugo avdio obnašanje. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Sistem</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Tukaj lahko nastavite ostale sistemske možnosti - kako se obnašata programa &konsole; in &kdm;, nastavite možnosti tiskanja in vaš sistemski datum in čas. Nekaterih možnosti ne boste mogli nastaviti, če niste prijavljeni kot <systemitem class="username"
>root</systemitem
>,vendar pa vas bo &kcontrol; o tem obvestil. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Spletno brskanje</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> S tem, ko je internet in še posebej splet danes tako pomemben del računalniškega sveta, obstaja mnogo nastavitev, ki lahko dopolnijo vašo izkušnjo. Tukaj boste našli vse, od nastavitev prilagojenih slogov do posrednikov in predpomnjenja. </para
> </listitem
> </varlistentry
> </variablelist>

<para
> Poskusite! Sami raziščite možnosti nastavitve in odkrijte prožnost okolja &kde;. </para>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="logging-out">
<title
>Odjava</title>

<para
> Iskreno upamo, da vam bo uporaba &kde; v takšno zabavo in užitek, da se ne boste nikoli več hoteli odjaviti. Če pa se vseeno morate, preprosto izberite <menuchoice
><guimenu
>Zaganjalec programov</guimenu
> <guimenuitem
>Odjavi se</guimenuitem
></menuchoice
>. </para>

<para
> Poleg tega pa je na pultu še en gumb za odjavo, izgleda pr približno tako, kot majhen gumb za vklop računalnika. Lahko pa tudi pritisnete <keycombo action="simul"
>&Ctrl; &Alt; <keycap
>Delete</keycap
></keycombo
>. </para>

<sect1 id="session-management">
<title
>Ravnanje s prijavami</title>

<para
> Ko se odjavite, si &kde; zapomni, kateri programi so ostali odprti, kot tudi, kje je ležalo kakšno okno. Zato zna to stanje obnoviti, ko se naslednjič prijavite. Tej odliki pravimo <emphasis
>Session Management</emphasis
>. Programi, napisani posebej za &kde;, si vrh tega zapomnijo tudi svoje stanje ob odjavi: &kate; na primer, si zapomni, katere datoteke ste urejali. </para
> 

<para
> Drugi programi si ne zapomnijo svojega stanja ob odjavi, zato vas KDE posvari pred izgubo podatkov ob odjavi. </para>

<para
> Za ilustracijo ravnanja s prijavami izberite <menuchoice
> <guimenu
>Zaganjalec programov</guimenu
><guisubmenu
>Uporabniški programi</guisubmenu
> <guimenuitem
>Urejevalnik besedil</guimenuitem
> </menuchoice
> s čimer poženete &kedit;. Odprite datoteko z besedilom. Sedaj se odjavite in ponovno prijavite. Opazili boste, da se bo &kate; obnovil na natančno istem mestu na zaslonu, vključno s pravilnim virtualnim namizjem in dokumentom, ki smo ga odprli v kate;u preden smo se odjavili in je sedaj naložen samodejno. &kate; si zapomni celo, ali ste vnesli spremembe v datoteko, ne da bi jih shranili, in jih bo shranil, če v menuju <guimenu
>Datoteka</guimenu
> izberete <guimenuitem
>Shrani</guimenuitem
>. </para>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="kde-an-exciting-journey">
<title
>&kde; je vznemirljivo popotovanje</title>

<para
> Upamo, da vam je bil ta kratek pregled namizja KDE všeč, in da vam bo to namizje pomagalo, da boste svoje delo opravili hitreje in udobneje kot kadarkoli prej. </para>

<para
> Prosimo, da se zavedate, da projekt &kde; ni komercialnega značaja, temveč delo prostovoljcev z vseh koncev sveta. Radi bi vas povabili, da se pridružite projektu in postanete del te edinstvene mreže ljudi. Če ste programer, nam morda lahko pomagate pri pisanju programov za &kde;. Če ste likovni umetnik ali grafični oblikovalec, razmislite o novih kompletih ikon, barvnih in zvočnih shemah ter logotipih za &kde;. Če ste uživate v pisanju, bomo nadvse veseli, če se pridružite našemu dokumentacijskemu projektu. </para>

<para
> Kot vidite, lahko pomagate na veliko načinov. Prisrčno ste vabljeni, da se pridružite tej mreži ljudi z vsega sveta, ki želijo napraviti &kde; za najboljše namizje na kateremkoli računalniku. Prosimo, obiščite <ulink url="http://www.kde.org"
>www.kde.org</ulink
>, kjer boste izvedeli še več. </para>

<para
> <emphasis
>Dobrodošli na krovu pri tem vznemirljivem potovanju, </emphasis
> </para>
<para
> <literal
>Vaša ekipa KDE</literal
> </para>
</chapter>

<chapter id="advanced-topics">
<title
>Zahtevnejše teme</title>

<sect1 id="mime">
<title
>Zvrsti mime</title>

<para
> &kde; že privzeto pozna veliko zvrsti &MIME;, lahko pa dodajate tudi svoje, tako da v &konqueror;-jevem oknu z izberete <menuchoice
><guimenu
>Nastavitve</guimenu
> <guisubmenu
>Prikroji</guisubmenu
> <guimenuitem
>Vezi datotek</guimenuitem
></menuchoice
>. </para>

<para
> Ravnanje &kde; z zvrstmi &MIME; je zelo močno in prilagodljivo. Na drugi strani pa lahko nastavite privzeto dejanje, ki se bo izvedlo, ko kliknete na datoteko v &konqueror;ju. Prav tako uporabna je možnost dodajanja več dejanj, ki so dosegljiva z &DGM;. </para>

<!-- Note: this is copied from the user-guide - eventually these two -->
<!-- docs will merge, so there's no point adding new text in both, but -->
<!-- for the moment they have a slightly different audience -->
<procedure
> <title
>Da povežete nek tip datotek z določenim programom:</title
> <step
> <para
> Prepričajte se, da ima program, s katerim želite pognati ta tip datotek, vnos v menuju <guimenu
>zaganjalca programov</guimenu
>. </para
> </step
> <step
> <para
>V &konqueror;ju poiščite ali ustvarite datoteko s končnico, ki jo želite povezati. </para
> </step
> <step
> <para
> Kliknite z <mousebutton
>desnim</mousebutton
> gumbom miške in iz kontekstnega menuja izberite <guimenuitem
>Uredi vrsto datoteke</guimenuitem
>, ali pa v &konqueror;jevi orodni vrstici izberite <menuchoice
><guimenu
>Uredi</guimenu
><guimenuitem
>Uredi datoteko</guimenuitem
></menuchoice
>. </para
> </step
> <step
> <para
> Dodajte vzorce za program s klikom na gumb <guibutton
>Dodaj</guibutton
> in vnesite vzorec, ki ga želite. Ne pozabite, da je Unix občutljiv na velikost črk, tako da boste morda morali dodati variacije - za <literal role="extension"
>*.mp3</literal
> bo morda na primer treba dodati še <literal role="extension"
>*.MP3</literal
>. Na ta način laho dodate toliko končnic, kot želite. </para
> </step
> <step
> <para
> Če želite, lahko dodate opis. To je opcijsko. </para
> </step
> <step
> <para
>V razdelku <guilabel
>Vrstni red programov</guilabel
> pritisnite gumb <guibutton
>Dodaj</guibutton
>. Odprta bo pomanjšana kopija menuja <guimenu
>zaganjalca programov</guimenu
>, kjer lahko izberete program, s katerim želite odpreti datoteke te zvrsti. </para
> </step
> <step
> <para
> Včasih želite za odpiranje te datoteke uporabiti drug program. Tako lahko na primer želite uporabiti &kate; za odpiranje tekstovnih datotek, &kedit; pa za odpiranje tekstovnih datotek, v katere želite le hitro poškiliti. Na enak način kot v prejšnjem koraku lahko dodate več programov in spremenite privzeti vrstni red odpiranja programov z uporabo gumbov <guibutton
>Premakni navzgor</guibutton
> in <guibutton
>Premakni navzdol</guibutton
>. </para
> </step
> <step
> <para
> Če ste zadovoljni z izbirami, lahko kliknete gumb <guibutton
>Uveljavi</guibutton
> da shranite spremembe, ne da bi zaprli pogovorno okno. To vam ponuja možnost preizkušanja pravilnosti vaše datotečne povezave v <application
>Konqueror</application
>jevem oknu. Izberete lahko <guibutton
>V redu</guibutton
>, da shranite spremembe in zaprete pogovorno okno ali pa <guibutton
>Prekliči</guibutton
>, če ste si premislili in želite le zapreti pogovorno okno. </para
> </step
> </procedure>
  
<para
> Ne pozabite preizkusiti nove povezave tako, da odprete imenik, ki vsebuje datoteko pravkar nameščenega tipa. Kliknite nanjo in program, ki je potreben za njeno urejanje bi se moral pognati. </para>

<note
> <para
> Zvrsti (tipi) &MIME; so način opisa vsebine datotek. Morda ste navajeni na uporabo končnic in morda veste, da na sistemih &UNIX; končnice pogosto nimajo veliko povezave z vsebino datoteke. Po drugi strani pa je končnica morda nujna - nekatere izvedbe <command
>gunzip</command
> ne bodo delovale na datotekah, ki niso poimenovana s končnico <literal role="extension"
>.gz</literal
>. </para
> <para
> Zvrsti &MIME; seveda uporabljajo vzorce datotečnih poimenovanj, a ne nujno končnic - uporabite lahko katerikoli vzorec želite. Če na primer vedno želite odpreti datoteke, ki so povezane z določenim odjemalcem, s &kate; in imate navado poimenovati datoteke z odjemalčevim imenom na začetku, tako da so v &konqueror;jevem oknu združeni v skupini, lahko vpostavite vzorec datotečnih imen, ki ustreza <literal
>^<replaceable
>clientname</replaceable
>*</literal
>. Potem bodo zajete vse datoteke, ki imajo na začetku <replaceable
>clientname</replaceable
> (znak ^  pomeni <quote
>se prične z...</quote
> in ne glede na ostanek imena. </para
> </note>

</sect1>

</chapter>
<chapter id="credits">
<title
>Zahvale</title>
<sect1 id="authors">
<title
>Avtorji</title>

<itemizedlist
> <listitem
><para
>Matthias Ettrich <email
>ettrich@kde.org</email
></para
></listitem
> <listitem
><para
>Kalle Dahlheimer <email
>kalle@kde.org</email
></para
></listitem
> <listitem
><para
>Torben Weiss <email
>weis@kde.org</email
></para
></listitem
> <listitem
><para
>Bernd Wuebben <email
>wuebben@kde.org</email
></para
></listitem
> <listitem
><para
>Stephen Schaub <email
>sschaub@bju.edu</email
> - urednik</para
></listitem
> <listitem
><para
>Robert Williams <email
>rwilliams@kde.org</email
> - urednik</para
></listitem
> <listitem
><para
>Lauri Watts <email
>lauri@kde.org</email
> - Dodatne stvari po &kde; 2.x</para
></listitem
> </itemizedlist>

<para
>Prevod različice 1.x: Primož Peterlin<email
></email
>; uskladitev in vzdrževanje 2.x: Andrej Vernekar <email
>andrej.vernekar@kiss.uni-lj.si</email
></para>

&underFDL;

</sect1>
</chapter>
</book>

<!--
Local Variables:
mode: sgml
sgml-omittag: nil
sgml-shorttag: t
End:
-->