<?xml version="1.0" ?>
<!DOCTYPE book PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.1-Based Variant V1.0//EN" "dtd/kdex.dtd" [
  <!ENTITY kappname "&kde; Quick Start Guide">
  <!ENTITY package "kdebase">
  <!ENTITY % addindex "IGNORE">
  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
> <!-- change language only here -->
]>

<book lang="&language;">
<bookinfo>
	
<title
>Povabilo v &kde;</title>

<authorgroup>

<author
> <surname
>Ekipa KDE</surname
> </author>
<othercredit role="translator"
><firstname
>Andrej</firstname
><surname
>Vernekar</surname
><affiliation
><address
><email
>andrej.vernekar@moj.net</email
></address
></affiliation
><contrib
>Prevod</contrib
></othercredit>
</authorgroup>

<date
>2002-01-18</date>
<releaseinfo
>3.00.00</releaseinfo>

<copyright>
<year
>1999</year
><year
>2000</year
><year
>2001</year
><year
>2002</year>
<holder
>Ekipa KDE</holder>
</copyright>

<legalnotice
>&FDLNotice;</legalnotice>

<abstract>
<para
>Uvod v namizje &kde; (K Desktop Environment).</para>
<para
>To je hiter vodnik v &kde;.</para
></abstract>

<keywordset>
<keyword
>KDE</keyword>
<keyword
>hiter start</keyword>
<keyword
>uvod</keyword>
</keywordset>
</bookinfo>

<chapter id="introduction">
<title
>Uvod</title>

<para
> Ta spis je kratek uvod v namizje &kde;, in vas bo seznanil z nekaj njegovimi osnovnimi lastnostmi. </para>

<para
> Ne pokriva vseh vidikov omizja, pravzaprav ne pokriva niti večine le-teh. Opisuje le nekaj najosnovnejših načinov, kako se lotite nekaterih pogostih opravil. </para>

<para
> Pričakuje se, da ste seznanjeni z vsaj enim od grafičnih uporabniških vmesnikov, kot so na primer <trademark
>CDE</trademark
>, <trademark
>Geos</trademark
>, <trademark
>GEM</trademark
>, &NeXTSTEP;, &Mac;, <trademark
>OS/2</trademark
> ali &Microsoft; &Windows;. Tako bomo lahko preskočili uporabo miške in tipkovnice ter se osredotočili na, upajmo, zanimivejše stvari. </para>

</chapter>

<chapter id="an-overview-of-kde">
<title
>Pregled &kde;</title>

<para
> Ta razdelek je namenjen tistim, ki se radi učijo ob lastnem raziskovanju in želijo samo najosnovnejše orientacijske informacije, kako sploh začeti. Kasneje bo sledil celovitejši uvod v okolje KDE ter uporabni namigi in bližnjice. Če vas že srbijo prsti, preletite ta razdelek, ostanek pa po potrebi natančneje preberite kasneje, ko bodo za vami že prve izkušnje s terena. </para>

<note
> <para
> &kde; je zelo nastavljivo namizje. V tem pregledu opisujemo privzeto nastavitev. </para
> </note>

<sect1 id="the-kde-desktop">
<title
>Namizje &kde;</title>

<para
></para>

<itemizedlist
> <listitem
> <para
><interface
>Pult</interface
> na dnu zaslona, s katerega zaganjamo namenske programe in preklapljamo med namizji. Med drugim vsebuje tudi program 'Zaganjalec programov', ki ob kliku na veliko ikono <guiicon
>K</guiicon
> prikaže menu z namenskimi programi, ki jih lahko poženemo s klikom </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> <interface
>Opravilna letev</interface
>, privzeto vključena v pult, s katero preklapljamo med opravili, ki trenutno tečejo. S klikom na namenski program na opravilni letvi se prestavimo v ta program. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> <interface
>Namizje</interface
> na katerega lahko postavimo pogosteje uporabljane datoteke ali imenike. &kde; omogoča več namizij, vsako od njih pa ima svoja okna. S klikom na oštevilčene gumbe na pultu preklapljamo med namizji. </para
> </listitem
> </itemizedlist>

</sect1>

<sect1 id="ready-set-go">
<title
>Pripravljeni, pozor, gremo!</title>

<para
>Nekaj hitrih namigov, s katerimi lahko začnete z delom.</para>

<itemizedlist
> <listitem
> <para
> Da poženete program, kliknite na gumb <guiicon
>K</guiicon
> na pultu (imenuje se tudi <link linkend="starter"
>Zaganjalec programov</link
>) potem izberete program iz menuja. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Datoteke v domačem imeniku dosežete s klikom na mapo s sliko hiše na opravilni letvi. To po pognalo program &konqueror;, &kde;-jev datotečni upravljalnik. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
>Da odprete &UNIX;-ovo ukazno vrstico izberite <menuchoice
><guimenu
>Zaganjalec programov</guimenu
><guisubmenu
>Sistem</guisubmenu
> <guimenuitem
>Terminal</guimenuitem
></menuchoice
>, ali pa pritisnite <keycombo action="simul"
>&Alt; <keycap
>F2</keycap
></keycombo
>, da odprete majhno okno ukazne vrstice za izvedbo enega samega ukaza. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Izberite <guiicon
>Nadzorno središče KDE</guiicon
> v zaganjalcu programov, da nastavite &kde;. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> S tipkovnico lahko med namenskimi programi preklapljate z <keycombo action="simul"
>&Alt;<keycap
>Tab</keycap
></keycombo
>, med namizji pa z <keycombo action="simul"
>&Ctrl;<keycap
>Tab</keycap
></keycombo
>. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Z &DGM; pridete do kontekstnih menujev za pult, namizje, in večino programov &kde;. </para
> </listitem
> </itemizedlist>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="launching-applications">
<title
>Zagon programov</title>

<sect1 id="starter">
<title
>Zagon z uporabo zaganjalca programov in pulta</title>

<para
>  </para>

<para
> To je <guiicon
>zaganjalec programov</guiicon
>. Na vrhu gumba je majhna puščica, ki označuje, da se bo ob kliku odprl menu. Poskusite! Dvižni menu omogoča dostop do vseh  programov &kde;, ki so nameščeni na vašem računalniku. </para>

<sect2>
<title
>Prilagoditev &kicker;ja</title>

<para
>  </para>
	
<para
> Na ta način lahko dodate celoten menu ali pa enega izmed podmenujev gumba <guiicon
>K</guiicon
>. Če imate na primer nameščen &koffice; in želite hitro dostopati do programov &koffice;, ne da bi morali izbrati program preko zaganjalca programov, potem namesto da bi izbrali program kliknite na izbiro <guimenuitem
>Add this menu</guimenuitem
>. Sedaj boste imeli na voljo takojšen dostop do programov &koffice;, ne da bi morali na pult dodati ikono za vsakega. </para>

<note
> <para
>  </para
> </note>

</sect2>

<sect2>
<title
>Uporaba kontekstnih menujev</title>

<para
> To nas pripelje do naslednje zanimive teme. Dostikrat lahko s pritiskom na <mousebutton
>desni</mousebutton
> gumb miške prikličete <interface
>kontekstni menu</interface
> z izbirami, ki se nanašajo na element, na katerega ste kliknili. To si velja zapomniti. Kadar ne veste, kaj se da napraviti s čim, poskusite <mousebutton
>tretji</mousebutton
> gumb. Celo ozadje namizja ima svoj kontekstni meni. </para>

</sect2>

<sect2>
<title
>Druge odlike pulta</title>

<para
>  </para>

<para
>  </para>

<para
> Če sledite navodilom in imate sedaj to pogovorno okno že odprto, potem se lahko poigrate z možnostmi in uporabite gumb <guibutton
>Uporabi</guibutton
>, da vidite, kakšne učinke imajo. Vse lahko povrnete v prejšnje stanje tako, da izberete gumb <guibutton
>Uporabi privzeto</guibutton
>. </para>

<para
> Mimogrede, če ne veste, kaj počenja kateri od gumbov v &kde;, premaknite kazalček nanj. Ne kliknite, ampak le počakajte kakšno sekundo, in pokazal se bo okvirček s kratko kontekstno pomočjo. Takšni kratki v &kde; vgrajeni kontekstni pomoči, ki v nekaj besedah razloži delovanje gumba, pravimo tudi <quote
>namigi o orodjih</quote
> (angl. tooltips). </para>


</sect2>
</sect1>

<sect1 id="want-command-line-back">
<title
>Ampak jaz bi rad ukazno vrstico!</title>

<para
> Brez strahu, pomirite se. &kde; vas ne namerava oropati vaše priljubljene (in včasih zelo učinkovite) ukazne vrstice. Datoteke lahko premikate okrog z namizjem, lahko pa uporabljate tudi ukaze &UNIX;-a, ki ste jih navajeni. Pravzaprav vam &kde; ponuja moč ukazne vrstice na včasih prav presenetljivih mestih. </para>

<para
>  </para>
  
<para
> Včasih želite vnesti v ukazni vrstici le en ukaz. V teh primerih ne rabite napihnjenega terminala. Pritisnite le <keycombo
>&Alt;<keycap
>F2</keycap
></keycombo
> in pojavilo se bo majhno okno, kjer lahko vnesete en ukaz. Ukazna vrstica bo nato izginila, a si bo zapomnila vaš ukaz. </para>

<para
>  </para>

<para
>  </para>

<tip
> <para
> Da prikažete &UNIX;-ovo stran man, vnesite <userinput
><command
>man:</command
><parameter
>command</parameter
></userinput
> v <application
>minicli</application
>, kjer je <parameter
>command</parameter
> ime &UNIX;-ovega ukaza. </para
> </tip>

<tip
> <para
>  </para
> </tip>

<para
> Obstaja še en način, da imate vašo ukazno vrstico vedno na voljo, ne glede, kaj počnete - dodajte jo v &kicker;jev pult! </para>

<para
> Preprosto kliknite z &DGM; na prazen prostor na pultu in izberite <menuchoice
><guimenu
>Pult</guimenu
> <guisubmenu
>Dodaj</guisubmenu
> <guisubmenu
>Vstavek</guisubmenu
> <guimenuitem
>Izstrelišče programov</guimenuitem
></menuchoice
>. To bo vključilo minicli neposredno v vaš pult, skupaj z zgodovino ukazov. </para>

<para
> Naj sklenem, da ukazna vrstica ni nikoli daleč ko ste v &kde;. </para>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="working-with-windows">
<title
>Delo z okni</title>

<para
> Če niste tega že storili, v <link linkend="starter"
><guiicon
>zaganjalcu programov</guiicon
></link
> odprite kakšen program, kot je <guimenuitem
>Poišči datoteke</guimenuitem
>. </para>

<sect1 id="window-what-now">
<title
>Okno! Kaj sedaj?</title>

<para
> Ljudje sicer navadno delajo kaj <emphasis
>v oknu</emphasis
>, včasih pa moramo vendarle kaj napraviti tudi <emphasis
>z oknom</emphasis
>. Sledi hiter pregled nekaterih najpogostejših opravil v zvezi z okni: </para>

<variablelist
> <varlistentry
> <term
>Premikanje okna</term
> <listitem
> <para
> Kliknite na naslovno letev okna in povlecite, ali pa držite pritisnjeno tipko &Alt;, kliknite kamorkoli v oknu in povlecite. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Spreminjanje velikosti okna</term
> <listitem
> <para
>  </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Okno čez cel zaslon</term
> <listitem
> <para
>  </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Skrčitev okna v ikono</term
> <listitem
> <para
>  </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
>Preklop med okni</term
> <listitem
> <para
> Razen z miško lahko med okni preklapljamo tudi s pritiskom na <keycombo action="simul"
>&Alt; <keycap
>Tab</keycap
></keycombo
>. V nadaljevanju je navedenih še nekaj tehnik. </para
> </listitem
> </varlistentry
> </variablelist>

<sect2>
<title
>Gumbi na naslovni letvi</title>

<para
> Okna &kde; imajo nekaj precej standardnih gumbov na naslovni vrstici, ki vam omogočajo hiter dostop do nekaterih pogostih opravil. Privzeti razpored gumbov je naslednji: </para>

<itemizedlist
> <title
>Na levi strani:</title
> <listitem
> <para
> Menijski gumb. To je navadno majhna ikona za namenski program. Ob kliku nanjo dobimo meni z operacijami nad oknom. Bližnjica: <keycombo action="simul"
>&Alt;<keycap
>F3</keycap
></keycombo
> odpre okenski menu. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Lepljivi gumb s sliko risalnega žebljička. Kaj za hudirja je to? Ostanite z nami... </para
> </listitem
> </itemizedlist>

<itemizedlist
> <title
>Na desni strani:</title
> <listitem
> <para
> Gumb za ikonizacijo </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Gumb za razprtje </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Gumb za zaprtje. To zapre okno. Bližnjica: <keycombo action="simul"
>&Alt;<keycap
>F4</keycap
></keycombo
>. </para
> </listitem
> </itemizedlist>

</sect2>

<sect2>
<title
>Preklapljanje med okni</title>

<para
>  </para>

<para
>  </para>

<para
> Še nekaj metod za preklapljanje med okni: </para>

<itemizedlist
> <listitem
> <para
>  </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Držite tipko &Alt; in pritisnite <keycap
>Tab</keycap
>, da kolobarite med okni. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Uporabite opravilno letev (več o njej v nadaljevanju). </para
> </listitem
> </itemizedlist>

</sect2>
</sect1>

<sect1 id="using-taskbar">
<title
>Uporaba opravilne letve</title>

<para
> <interface
>Opravilna letev</interface
> je seznam majhnih ikon, po ena za vsako okno na namizju. V privzeti nastavitvi &kde; se opravilna letev nahaja znotraj pulta, lahko pa je postavljena tudi na vrhu ali pa na dnu zaslona. </para>

<para
> Opravilna vrstica je zelo zmogljiva. V privzeti nastavitvi bodo v primeru, da imate odprtih več oken istega programa, ta <quote
>združena</quote
>, tako da lahko vidite v opravilni vrstici po eno ikono za vsak program. </para>

<para
></para>

<para
> Izberete lahko, da vidite v vaši opravilni vrstici vsa okna na vseh namizjih, ne glede na to, katero namizje si oglejujete, ali pa, da vidite le tista z namizja, ki ga trenutno opazujete. Izberete lahko tudi razdruževanje ikon, tako da bodo vsako odprto okno imelo v opravilni vrstici svojo ikono. Ta in še mnogo drugih možnosti je na voljo z desnim klikom na ročici opravilne vrstice (majhno teksturirano polje na levi strani) in izbiro<guimenuitem
>Nastavitve</guimenuitem
>. </para>

<para
> Velikost ikon v opravilni vrstici se primerno spreminja, tako da je na voljo dovolj prostora za programe in jih lahko vanjo stisnete več, kot je videti na prvi pogled. Razširjanje pulta bo omogočilo ikonam, da se ustrezno povečajo, vendar pa se bodo še vedno prilagajale, če bo potrebno, da se v opravilni vrstici namesti več programov. </para>

</sect1>

<sect1 id="using-v-desktops">
<title
>Uporaba navideznih namizij</title>

<para
> Kaj je torej s tistim <quote
>lepljivim</quote
> gumbom? </para>

<para
> Zgodi se, da imate več oken odprtih, kot pa prostora na namizju. Tedaj imate tri možnosti: </para>

<orderedlist
> <listitem
> <para
> Vsa okna pustite odprta, namizje bo pač nastlano. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Ikonizirate tista okna, ki jih ta hip ne potrebujete ter z opravilno letvijo ali <keycombo action="simul"
>&Alt; <keycap
>Tab</keycap
></keycombo
> preklapljate med njimi. Še vedno malce begajoče, zahteva nekaj dela. </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Priporočena možnost: napravite to, kar napravi vsak resen operacijski sistem, ko mu zmanjka fizičnega pomnilnika: uporabi navidezni pomnilnik. V vašem primeru pač uporabite navidezno namizje. </para
> </listitem
> </orderedlist>

<para
>  </para>

<para
>  </para
> 

<para
> Lepljivi gumb lahko uporabimo tudi za premik okna iz enega navideznega namizja v drugega: v prvem namizju pripnemo okno na ozadje, se premaknemo v drugo namizje, ter ga s ponovnim pritiskom na gumb odpnemo od podlage. Isto lahko dosežete z uporabo kontekstnega menuja za dano okno na opravilni letvi (izbira <guimenuitem
>Na trenutno namizje</guimenuitem
>) ali pa z izbiro <guimenuitem
>Na namizje</guimenuitem
> v meniju z operacijami nad oknom. </para>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="managing-your-files">
<title
>Ravnanje z datotekami</title>

<para
> Grafična okolja pogosto predočijo imenik na disku kot mapo. Mape lahko vsebujejo datoteke in druge mape. Tudi program &konqueror;, &kde;-jev datotečni upravljalnik uporablja to prispodobo za lažje upravljanje datotek. </para>

<sect1 id="using-konqueror">
<title
>Uporaba &konqueror;ja</title>

<para
> Ko prvič poženete &kde;, se pojavi okno z veliko ikonami. To je okno &konqueror;ja, ki prikazuje datoteke v vašem domačem imeniku, torej tam, kjer imate shranjene svoje datoteke. Pod orodno letvijo je izpisana tudi pot do mape. Če takega okna nimate na zaslonu, ga prikličete tako, da na pultu kliknete na ikono s hišo. </para>

<para
>  </para>

<sect2>
<title
>Odpiranje datotek</title>

<para
>  </para>

<note
> <para
> &konqueror; uporablja označbe zvrsti <link linkend="mime"
>MIME </link
> za to, da določeni zvrsti datoteke pridruži pripadajoči program. </para
> </note
> 

</sect2>

<sect2>
<title
>Povleci in spusti</title>

<para
> Datoteko prepišete ali premaknete tako, da kliknete nanjo in jo povlečete na namizje, v drugo okno &konqueror;ja ali pa na ikono mape. Ko spustite gumb na miški, &konqueror; prikaže meni, kjer lahko izberete, ali želite datoteko prepisati, premakniti, ali napraviti povezavo nanjo. </para>

<note
> <para
> Naj vas opozorimo, da v tem zadnjem primeru &kde; ustvari &UNIX;-ovo simbolno povezavo in ne trde. Če boste kasneje premaknili ali izbrisali izvorno datoteko, boste s tem povezavo podrli. </para
> </note>

<para
>  </para>

</sect2>

<sect2>
<title
>Nastavitev lastnosti datotek</title>
 
<para
> Lastnosti datoteke, kot na primer ime ali dovoljenja, spremenimo tako, da z &DGM; kliknemo na ikono datoteke in iz menuja izberemo <guimenuitem
>Lastnosti</guimenuitem
>. </para>

</sect2>
</sect1>

<sect1 id="archives-and-networks">
<title
>Delo z arhivi in omrežjem</title>

<para
>  </para>

<para
> </para>

<para
> Datoteke na strežniku &FTP; na primer enostavno dosežete tako, da izberete <menuchoice
><guimenu
>Lokacija</guimenu
><guimenuitem
>Odpri lokacijo</guimenuitem
></menuchoice
> iz &konqueror;jevega menuja, in vpišete <acronym
>URL</acronym
> strežnika &FTP;. Datoteke lahko prepisujete in premikate po sistemu ,,povleci in spusti`` enako, kot če bi se nahajale na lokalnem disku. Datoteke lahko odprete celo kar na &FTP; strežniku, ne da bi jih eksplicitno prepisali na lokalni disk (kar sicer stori &kde; sam, kadar je potrebno). </para>

<note
> <para
> Sam po sebi &konqueror; uporabi anonimno prijavo na &FTP;, kar navadno omeji vaš dostop do datotek na njem. Če imate odprt račun na strežniku, lahko navedete vaše uporabniško ime (<abbrev
>ID</abbrev
>) kot del poti do vira <acronym
>URL</acronym
>: <userinput
><command
>ftp://</command
><parameter
>userid</parameter
>@<parameter
>server</parameter
>/<parameter
>directory</parameter
></userinput
> </para
> <para
> &konqueror; vas bo povprašal za geslo, in ko prijava uspe, imate poln dostop do datotek na strežniku. </para
> </note>

<para
>  </para>
</sect1>

<sect1 id="using-templates">
<title
>Uporaba predlog pri dostopu do programov in naprav</title>

<para
> V &kde; je nameščanje ikon za dostop do programov na pult ali namizje preprosto, kot je preprosto dodajanje ikon za dostop do drugih zanimivih elementov. &kde; ima predloge za bližnjice do: </para>

<itemizedlist
> <listitem
> <para
> namenskih programov </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> tiskalnikov </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> priklopljivih naprav (&npr; disketna enota) </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Internetnih virov (&npr; spletni (<acronym
>WWW</acronym
>) dokumenti, &FTP; imeniki) </para
> </listitem
> <listitem
> <para
> Dokumentov za nekatere &kde;-jeve programe &koffice;. </para
> </listitem
> </itemizedlist>

<para
> Kateregakoli izmed teh elementov lahko na namizje dodate s klikom z &DGM; na mestu, kjer bi radi dodali ikono in izbiro <guisubmenu
>Ustvarinov</guisubmenu
>, nato pa izberete, kam naj kaže. </para>

<para
> Skoraj vsak element na pultu, v zaganjalcu programov in na namizju je povezan z datoteko <literal role="extension"
>kdelnk</literal
> na disku. Datoteka <literal role="extension"
>.desktop</literal
> določa, katera ikona naj se prikaže, ter druge spefične informacije o tem, kaj ikona predstavlja (namenski program, napravo ali spletni vir). Katerokoli datoteko <literal role="extension"
>.desktop</literal
> lahko povlečete na pult in tako ustvarite gumb za hiter zagon. </para>

<!-- 
<sect2>
<title
>Setting up printers</title>

<para>
You can create icons for your printers so that you can print a file by
dragging it to a printer icon. Here's how:
</para>

<procedure>
<step
><para
>Open the Templates folder located on the desktop. </para
></step>
<step
><para
>Drag the Program icon in the folder to the desktop. Choose
<guimenuitem
>Copy</guimenuitem
> from the menu that appears when you drop the
icon.</para
></step>
<step
><para
><mousebutton
>Right</mousebutton
> click the new icon, and choose
<guimenuitem
>Properties</guimenuitem
> from the context menu.</para
></step>
<step
><para
>On the <guilabel
>General</guilabel
> tab, change the name to
<filename
>Printer.kdelnk</filename
>.</para
></step>
<step
><para
>On the <guilabel
>Execute</guilabel
> tab, enter the following in the
first <guilabel
>Execute</guilabel
> field:</para>
<screen
><command
>lpr <option
>%f</option
></command
></screen>
<note
><para
>This example assumes that you print using the <command
>lpr</command>
command. If you use a different command, enter the one you
use.</para
></note
></step>
<step
><para
>Still in the <guilabel
>Execute</guilabel
> tab, click the icon that
looks like a <guiicon
>cog</guiicon
>, and select the <guiicon
>Printer</guiicon
> icon from the list that appears.</para
></step>
</procedure>

<para
>Now you should be able to drag a file to the Printer icon and have it
printed on your default printer.</para
> 
</sect2>

--> 

<sect2>
<title
>Priklop naprav</title>

<para
> V &UNIX;-u lahko dostopamo ne le do <hardware
>diska</hardware
>, ampak tudi do drugih enot, vendar pa jih moramo pred uporabo <emphasis
>priklopiti</emphasis
> (angl. mount). &kde; uporablja datoteke <literal role="extension"
>.desktop</literal
>, s katerimi enostavno priklapljamo in odklapljamo naprave, kot na primer <hardware
>disketnike</hardware
> ali pogone &CD-ROM;, ter dostopamo do podatkov na njih. </para>

<para
> Kot primer si oglejmo korake, ki so potrebni, da ustvarimo ikono za dostop do datotek na disketi: </para>

<note
> <para
> Mnogi sistemi zahtevajo, da ste za priklop ali odklop naprav prijavljeni kot sistemski oskrbnik (angl. <systemitem class="username"
>root</systemitem
>). </para
> </note>

<procedure
> <step
> <para
>Z <mousebutton
>desnim gumbom</mousebutton
> kliknemo na namizju in izberemo <menuchoice
><guisubmenu
>Ustvari nov</guisubmenu
> <guimenuitem
>Disketno napravo</guimenuitem
></menuchoice
>. </para
> </step
> <step
> <para
>  </para
> </step
> <step
> <para
> V zavihku <guilabel
>Naprave</guilabel
> vnesemo <filename class="devicefile"
>/dev/fd0</filename
> (ali pa pot do disketne naprave, kot je poimenovana v vašem sistemu) kot <guilabel
>Napravo</guilabel
>. </para
> </step
> <step
> <para
>  </para
> </step
> <step
> <para
> Kliknemo ikono <guilabel
>Odklopljena ikona</guilabel
> in izberemo sliko disketnika brez zelene luči. </para
> </step
> <step
> <para
> Ko ste zadovoljni s spremembami, izberite <guibutton
>V redu</guibutton
> in že ste končali. </para
> </step
> </procedure>

<para
> Zdaj vstavimo formatirano disketo v disketnik in kliknemo ikono '<guiicon
>Floppy</guiicon
>'. &kde; bo priklopil disketnik in prikazal datoteke na disketi. Preden odstranimo disketo iz disketnika, jo moramo odklopiti. Z &DGM; kliknemo ikono <guiicon
>Floppy</guiicon
> in iz menuja izberemo <guimenuitem
>Odklopi</guimenuitem
>. </para>

</sect2>
</sect1>
</chapter>

<chapter id="configure">
<title
>Nastavitev namizja</title>

<para
>  </para>

<sect1 id="using-kde-control">
<title
></title>

<para
> &kcontrol; poženemo iz <link linkend="starter"
>zaganjalca programov</link
>. Pojavi se okno z dvema panojema, levo prikazuje seznam modulov. </para
>  

<para
> Posamezni modul odpremo tako, da kliknemo na njegovo ime; pojavil se bo seznam podmodulov. Zatem kliknemo na kategorijo modula in v desnem polju popravimo nastavitve. </para>

<para
> Spreminjanje nastavitev je precej preprosto. Za vse nastavitve, ki niso jasne, je na voljo pomoč, ki pojasni nastavitve, ki niso jasne . V vsakem panoju so gumbi <guibutton
>Pomoč</guibutton
>, <guibutton
>Uporabi privzeto</guibutton
> <guibutton
>Uporabi</guibutton
> in <guibutton
>Resertiraj</guibutton
>, ki napravijo naslednje: </para>

<variablelist
> <varlistentry
> <term
><guibutton
>Pomoč</guibutton
></term
> <listitem
> <para
> Prikaže kartko besedilo na levi strani, vključno s povezavo do daljšega priročnika za ta modul. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guibutton
>Uporabi privzeto</guibutton
></term
> <listitem
> <para
> Postavi vse možnosti v trenutnem modulu nazaj na privzete vrednosti v trenutku, ko je bil &kde; nameščen. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guibutton
>Uveljavi</guibutton
></term
> <listitem
> <para
> Uveljavi trenutne nastavitve v trenutno odprtem modulu. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guibutton
>Resetiraj</guibutton
></term
> <listitem
> <para
>  </para
> </listitem
> </varlistentry
> </variablelist>

<note
> <para
> Če ste spreminjali nastavitve v enem od panojev in se potem premaknili v drug modul, ne da bi pred tem potrdili spremembe s klikom na <guibutton
>V redu</guibutton
> ali <guibutton
>Uporabi</guibutton
>, vas bo &kcontrol; vprašal, ali naj se spremembe najprej uveljavijo. </para
> </note>

</sect1>

<sect1 id="configuration-modules">
<title
>Nastavitveni moduli</title>

<para
> Sledi kratek pregled glavnih kategorij nastavitvenih modulov: </para>

<variablelist
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Datotečno brskanje</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Vsebuje možnosti, ki so povezane s tem, kako si oglejujete vsebino vašega lokalnega sistema. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Informacije</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Vsebuje module, ki običajno ne spremenijo ničesar. Namesto tega prikažejo uporabne podatke o vašem računalniku. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Videz &amp; občutek</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Tukaj najdete module, ki imajo najbolj opazen učinek na vaše okolje: barve, slogi, okenski okraski. Skoraj vse, kar vidite, lahko prilagodite vašemu okusu, tistih nekja, ki ji ne morete, pa boste lahko že kmalu. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Omrežje</guilabel
></term
> <listitem
> <para
>  </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Strojni dodatki</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Vsebuje nastavitve za vašo tipkovnico in miško ter tiskalnike.. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Prilagoditev</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Tukaj lahko prilagodite stvari, ki vam bodo olajšale življenje, od dostopnosti do lokalizacije, tako da programi &kde; vedo, kako bi radi videli oblikovane na primer datume in števila. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Nadzor energije</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Če vaš račualnik podpira možnosti varčevanja z energijo tipa <acronym
>APM</acronym
> ali pa uporabljate prenosnik, jih lahko nastavite tukaj. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Zvok</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Prilagodi zvočni program v ozadju (&artsd;) in drugo avdio obnašanje. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Sistem</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> Tukaj lahko nastavite ostale sistemske možnosti - kako se obnašata programa &konsole; in &kdm;, nastavite možnosti tiskanja in vaš sistemski datum in čas. Nekaterih možnosti ne boste mogli nastaviti, če niste prijavljeni kot <systemitem class="username"
>root</systemitem
>,vendar pa vas bo &kcontrol; o tem obvestil. </para
> </listitem
> </varlistentry
> <varlistentry
> <term
><guilabel
>Spletno brskanje</guilabel
></term
> <listitem
> <para
> S tem, ko je internet in še posebej splet danes tako pomemben del računalniškega sveta, obstaja mnogo nastavitev, ki lahko dopolnijo vašo izkušnjo. Tukaj boste našli vse, od nastavitev prilagojenih slogov do posrednikov in predpomnjenja. </para
> </listitem
> </varlistentry
> </variablelist>

<para
> Poskusite! Sami raziščite možnosti nastavitve in odkrijte prožnost okolja &kde;. </para>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="logging-out">
<title
>Odjava</title>

<para
>  </para>

<para
> Poleg tega pa je na pultu še en gumb za odjavo, izgleda pr približno tako, kot majhen gumb za vklop računalnika. Lahko pa tudi pritisnete <keycombo action="simul"
>&Ctrl; &Alt; <keycap
>Delete</keycap
></keycombo
>. </para>

<sect1 id="session-management">
<title
>Ravnanje s prijavami</title>

<para
>  </para>

<para
> Drugi programi si ne zapomnijo svojega stanja ob odjavi, zato vas &kde; posvari pred izgubo podatkov ob odjavi. </para>

<para
>  </para>

</sect1>
</chapter>

<chapter id="kde-an-exciting-journey">
<title
>&kde; je vznemirljivo popotovanje</title>

<para
> Upamo, da vam je bil ta kratek pregled namizja KDE všeč, in da vam bo to namizje pomagalo, da boste svoje delo opravili hitreje in udobneje kot kadarkoli prej. </para>

<para
> Prosimo, da se zavedate, da projekt &kde; ni komercialnega značaja, temveč delo prostovoljcev z vseh koncev sveta. Radi bi vas povabili, da se pridružite projektu in postanete del te edinstvene mreže ljudi. Če ste programer, nam morda lahko pomagate pri pisanju programov za &kde;. Če ste likovni umetnik ali grafični oblikovalec, razmislite o novih kompletih ikon, barvnih in zvočnih shemah ter logotipih za &kde;. Če ste uživate v pisanju, bomo nadvse veseli, če se pridružite našemu dokumentacijskemu projektu. </para>

<para
> Kot vidite, lahko pomagate na veliko načinov. Prisrčno ste vabljeni, da se pridružite tej mreži ljudi z vsega sveta, ki želijo napraviti &kde; za najboljše namizje na kateremkoli računalniku. Prosimo, obiščite <ulink url="http://www.kde.org"
>www.kde.org</ulink
>, kjer boste izvedeli še več. </para>

<para
> <emphasis
>Dobrodošli na krovu pri tem vznemirljivem potovanju, </emphasis
> </para>
<para
> <literal
>Vaša ekipa &kde;</literal
> </para>
</chapter>

<chapter id="advanced-topics">
<title
>Zahtevnejše teme</title>

<sect1 id="mime">
<title
></title>

<para
> &kde; že privzeto pozna veliko zvrsti &MIME;, lahko pa dodajate tudi svoje, tako da v &konqueror;-jevem oknu z izberete <menuchoice
><guimenu
>Nastavitve</guimenu
> <guisubmenu
>Prikroji</guisubmenu
> <guimenuitem
>Vezi datotek</guimenuitem
></menuchoice
>. </para>

<para
> Ravnanje &kde; z zvrstmi &MIME; je zelo močno in prilagodljivo. Na drugi strani pa lahko nastavite privzeto dejanje, ki se bo izvedlo, ko kliknete na datoteko v &konqueror;ju. Prav tako uporabna je možnost dodajanja več dejanj, ki so dosegljiva z &DGM;. </para>

<!-- Note: this is copied from the user-guide - eventually these two -->
<!-- docs will merge, so there's no point adding new text in both, but -->
<!-- for the moment they have a slightly different audience -->
<procedure
> <title
>Da povežete nek tip datotek z določenim programom:</title
> <step
> <para
> Prepričajte se, da ima program, s katerim želite pognati ta tip datotek, vnos v menuju <guimenu
>zaganjalca programov</guimenu
>. </para
> </step
> <step
> <para
>V &konqueror;ju poiščite ali ustvarite datoteko s končnico, ki jo želite povezati. </para
> </step
> <step
> <para
> Kliknite z <mousebutton
>desnim</mousebutton
> gumbom miške in iz kontekstnega menuja izberite <guimenuitem
>Uredi vrsto datoteke</guimenuitem
>, ali pa v &konqueror;jevi orodni vrstici izberite <menuchoice
><guimenu
>Uredi</guimenu
><guimenuitem
>Uredi datoteko</guimenuitem
></menuchoice
>. </para
> </step
> <step
> <para
> Dodajte vzorce za program s klikom na gumb <guibutton
>Dodaj</guibutton
> in vnesite vzorec, ki ga želite. Ne pozabite, da je &UNIX; občutljiv na velikost črk, tako da boste morda morali dodati variacije - za <userinput
>*.mp3</userinput
> bo morda na primer treba dodati še <userinput
>*.MP3</userinput
>. Na ta način laho dodate toliko končnic, kot želite. </para
> </step
> <step
> <para
> Če želite, lahko dodate opis. To je opcijsko. </para
> </step
> <step
> <para
>V razdelku <guilabel
>Vrstni red programov</guilabel
> pritisnite gumb <guibutton
>Dodaj</guibutton
>. Odprta bo pomanjšana kopija menuja <guimenu
>zaganjalca programov</guimenu
>, kjer lahko izberete program, s katerim želite odpreti datoteke te zvrsti. </para
> </step
> <step
> <para
> Včasih želite za odpiranje te datoteke uporabiti drug program. Tako lahko na primer želite uporabiti &kate; za odpiranje tekstovnih datotek, &kedit; pa za odpiranje tekstovnih datotek, v katere želite le hitro poškiliti. Na enak način kot v prejšnjem koraku lahko dodate več programov in spremenite privzeti vrstni red odpiranja programov z uporabo gumbov <guibutton
>Premakni navzgor</guibutton
> in <guibutton
>Premakni navzdol</guibutton
>. </para
> </step
> <step
> <para
> Če ste zadovoljni z izbirami, lahko kliknete gumb <guibutton
>Uveljavi</guibutton
> da shranite spremembe, ne da bi zaprli pogovorno okno. To vam ponuja možnost preizkušanja pravilnosti vaše datotečne povezave v <application
>Konqueror</application
>jevem oknu. Izberete lahko <guibutton
>V redu</guibutton
>, da shranite spremembe in zaprete pogovorno okno ali pa <guibutton
>Prekliči</guibutton
>, če ste si premislili in želite le zapreti pogovorno okno. </para
> </step
> </procedure>
  
<para
> Ne pozabite preizkusiti nove povezave tako, da odprete imenik, ki vsebuje datoteko pravkar nameščenega tipa. Kliknite nanjo in program, ki je potreben za njeno urejanje bi se moral pognati. </para>

<note
> <para
> Zvrsti (tipi) &MIME; so način opisa vsebine datotek. Morda ste navajeni na uporabo končnic in morda veste, da na sistemih &UNIX; končnice pogosto nimajo veliko povezave z vsebino datoteke. Po drugi strani pa je končnica morda nujna - nekatere izvedbe <command
>gunzip</command
> ne bodo delovale na datotekah, ki niso poimenovana s končnico <literal role="extension"
>.gz</literal
>. </para
> <para
> Zvrsti &MIME; seveda uporabljajo vzorce datotečnih poimenovanj, a ne nujno končnic - uporabite lahko katerikoli vzorec želite. Če na primer vedno želite odpreti datoteke, ki so povezane z določenim odjemalcem, s &kate; in imate navado poimenovati datoteke z odjemalčevim imenom na začetku, tako da so v &konqueror;jevem oknu združeni v skupini, lahko vpostavite vzorec datotečnih imen, ki ustreza <literal
>^<replaceable
>clientname</replaceable
>*</literal
>. Potem bodo zajete vse datoteke, ki imajo na začetku <replaceable
>clientname</replaceable
> (znak ^  pomeni <quote
>se prične z...</quote
> in ne glede na ostanek imena. </para
> </note>

</sect1>

</chapter>
<chapter id="credits">
<title
>Zahvale</title>
<sect1 id="authors">
<title
>Avtorji</title>

<itemizedlist
> <listitem
><para
>Matthias Ettrich <email
>ettrich@kde.org</email
></para
></listitem
> <listitem
><para
>Kalle Dahlheimer <email
>kalle@kde.org</email
></para
></listitem
> <listitem
><para
>Torben Weiss <email
>weis@kde.org</email
></para
></listitem
> <listitem
><para
>Bernd Wuebben <email
>wuebben@kde.org</email
></para
></listitem
> <listitem
><para
>Stephen Schaub <email
>sschaub@bju.edu</email
> - urednik</para
></listitem
> <listitem
><para
>Robert Williams <email
>rwilliams@kde.org</email
> - urednik</para
></listitem
> <listitem
><para
>Lauri Watts <email
>lauri@kde.org</email
></para
></listitem
> </itemizedlist>

<para
>Prevod različice 1.x: Primož Peterlin<email
></email
>; uskladitev in vzdrževanje 2.x: Andrej Vernekar <email
>andrej.vernekar@moj.net</email
></para>

&underFDL;

</sect1>
</chapter>
</book>

<!--
Local Variables:
mode: sgml
sgml-omittag: nil
sgml-shorttag: t
End:
-->