Kako namestiti Linux
Eric S. Raymond
v4.15, 20. november 1998
Ta spis je slovenski prevod spisa Installation-HOWTO. Opisuje kako
dobiti in namestiti programsko opremo za Linux in je prvi dokument, ki
naj bi ga novopeèeni uporabnik Linuxa prebral, da bi zaèel z delom.
______________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
1.1 Namen tega spisa
1.2 Drugi viri informacij
1.3 Nove razlièice tega spisa
1.4 Odzivi in popravki
2. Zadnje spremembe
3. Najla¾ja izbira: Kupite, ne gradite
4. Preden zaènete
4.1 Strojne zahteve
4.2 Prostorske potrebe in sobivanje
4.3 Izbira distribucije Linuxa
5. Pregled namestitve
5.1 Prvi namestitveni koraki: preprosta pot
5.2 Prvi namestitveni koraki: te¾ja pot
5.3 Nadaljevanje namestitve
5.4 Osnovni deli namestitvene opreme
6. Podrobnosti namestitve
6.1 Priprava na namestitev
6.2 Izdelava zagonske in korenske diskete
6.3 Razdelitev va¹ih diskov z DOS/Windows
6.4 Ustvarjanje particij za Linux
6.4.1 Osnove particij
6.4.2 Velikost particij
6.5 Zaganjanje z namestitvene diskete
6.6 Uporaba korenske diskete
6.6.1 Izbira namestitve EGA ali X
6.6.2 Uporaba programov fdisk in cfdisk
6.6.3 Koraki po razdelitvi diska
6.7 Namestitev programskih paketov
6.8 Namestitve po paketih
6.8.1 LILO, nalagalnik Linuxa
6.8.2 Izdelava delovne zagonske diskete (po ¾elji)
6.8.3 Razliène nastavitve sistema
7. Zagon va¹ega novega sistema
8. Po va¹em prvem zagonu
8.1 Zaèetek sistemske administracije
8.2 Nastavitev LILO po meri
9. Administrativni podatki
9.1 Pogoji uporabe
9.2 Zasluge
______________________________________________________________________
1. Uvod
1.1. Namen tega spisa
Linux je prosto dostopna izvedba Unixa za ne pretirano drage osebne
raèunalnike (razvit je bil na procesorjih 386 in zdaj podpira
procesorje 486, 586, Pentium, strojno opremo PowerPC, Sun Sparc in DEC
Alpha). Podpira ¹irok spekter programja, vkljuèno z grafiènim
sistemom X Windows, urejevalnikom Emacs, omre¾no podporo TCP/IP
(vkljuèno s protokolom SLIP), in veliko aplikacijami.
V tem spisu predpostavljamo, da ste ¾e sli¹ali in veste za Linux, zdaj
pa bi ga radi pripravili do delovanja. Osredotoèamo se na osnovno
razlièico za procesorje Intel, ki je najpopularnej¹a, vendar veèina
nasvetov velja tudi za raèunalnike Power PC, Sparc in Alpha.
1.2. Drugi viri informacij
Za novince Linuxa obstaja veè virov osnovnih informacij o tem sistemu.
Najbolj¹e mesto za njihovo iskanje je domaèa stran Dokumentacijskega
projekta za Linux (angl. Linux Documentation Project -- LDP) na
<http://metalab.unc.edu/LDP/linux.html>. Tam lahko najdete zadnje,
osve¾ene razlièice angle¹kega izvirnika tega spisa, kot
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Installation-HOWTO.html>.
Verjetno boste zaèeli brkljati po virih pri splo¹nih informacijah o
Linuxu; preberite informativni letak INFO-SHEET
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html> in meta-
vpra¹anja META-FAQ <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/META-FAQ.html>.
Sestavek ,,Linux Frequently Asked Questions`` (pogosto zastavljena
vpra¹anja, preberite slovenski prevod PZV
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html>) vsebuje
veliko pogostih vpra¹anj (in odgovorov!) o Linuxu -- novi uporabniki
ta spis ,,morajo prebrati``.
Pomoè v angle¹èini za obièajne te¾ave lahko najdete tudi v novièarskih
skupinah UseNeta comp.os.linux.help in comp.os.linux.announce, v
sloven¹èini pa v si.comp.os.unix.
Dokumentacijski projekt za Linux pi¹e mno¾ico priroènikov in knjig o
Linuxu. Vsa tovrstna dokumentacija je prosto dostopna na Internetu,
dobite jo na domaèi strani LDP. Slovenske prevode nekaterih spisov
najdete na <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/>.
Knjiga Linux Installation and Getting Started je popoln vodnik o tem,
kako dobiti in namestiti Linux, kakor tudi o njegovi uporabi. Vsebuje
popoln uèbenik uporabe in poganjanja sistema in veliko veè informacij,
kot jih boste na¹li tukaj. Po tej knjigi lahko brkljate ali vzamete
njeno kopijo z domaèe strani LDP.
Konèno je tukaj tudi precej tehnièen spis Guide to x86 Bootstrapping
<http://www.paranoia.com/~vax/boot.html>. Ta dokument cilja bolj na
NetBSD kot pa na Linux, a vsebuje uporabne podatke o nastavitvah diska
in zagonskih upravljalnikov za veè operacijskih sistemov na istem
raèunalniku.
1.3. Nove razlièice tega spisa
Nove razlièice originalnega spisa Linux Installation HOWTO so redno
objavljane v novièarskih skupinah comp.os.linux.help,
comp.os.linux.announce in news.answers. Odlo¾ene so tudi na razliène
stre¾nike za FTP in WWW, vkljuèno z domaèo stran LDP.
Zadnjo originalno angle¹ko razlièico lahko najdete na svetovnem spletu
pod URL <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Installation-HOWTO.html>.
Slovenski prevod je dostopen na spletnem naslovu
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html>.
Formati DVI, PostScript, PDF, TXT, HTML in SGML so v podimenikih FTP-
ja <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>.
1.4. Odzivi in popravki
Èe imate vpra¹anja ali pripombe o angle¹kem izvirniku tega spisa,
lahko pi¹ete avtorju Ericu S. Raymondu na esr@thyrsus.com. Vesel sem
vseh predlogov ali kritik. Èe najdete napako, me, prosim, obvestite,
da jo bom lahko popravil v naslednjih izdajah. Hvala.
Prosim ne vpra¹ujte me, kako lahko re¹ite strojne te¾ave, ki so se
pojavile med namestitvijo. Preuèite ,,Linux Installation and Getting
Started``, nadlegujte va¹ega prodajalca ali berite novièarsko skupino
comp.os.linux.setup. Ta HOWTO namerava biti hiter, neboleè vodnik po
normalni namestitvi -- v pripravi je poseben HOWTO o strojnih
problemih in diagnosticiranju.
Pripombe na slovenski prevod, prosim, po¹iljajte na naslov
roman.maurer@fmf.uni-lj.si.
2. Zadnje spremembe
* Dodan razdelek ,,Kupite, ne gradite``.
* Dodana snov o zaganjanju s CD-ROM-a.
3. Najla¾ja izbira: Kupite, ne gradite
Linux je dandanes dovolj dozorel, da obstajajo sestavljalci sistemov,
ki vam bodo sestavili delovno postajo, namestili in nastavili Linux,
in naredili intenzivno preverjanje sistema, preden vam ga bodo
dostavili. Èe imate veè denarja kot prostega èasa, ali imate stroge
zahteve po zanesljivosti ali obna¹anju sistema, vam ti sestavljalci
ponujajo koristno storitev, saj vam zagotavljajo, da ne boste dobili
pokrpane ali kmalu pokvarljive strojne opreme.
Obstaja nekaj podjetij te vrste (in tukaj jih bom navedel, èe bom
zvedel za njih). Edini opremljevalec za katerega vem osebno je
podjetje VA Research <http://www.varesearch.com>. Ti dobri ljudje
gradijo visoko kvalitetne delovne postaje z Linuxom, ki imajo spredaj
logotip elegantnega pingvina v smokingu. Z skupnostjo Linuxa imajo
domaèe vezi (projekt Debian <http://www.debian.org> ¾ivi na stroju v
njihovem laboratoriju. Linus ima eno od njihovih ¹katel in obèasno
celo podarijo opremo va¹emu poni¾nemu vzdr¾evalcu izvirnika tega spisa
HOWTO).
Za tiste med vami brez debelih denarnic, se ostanek tega HOWTO-ja
ukvarja s tem, kako sami namestite Linux.
4. Preden zaènete
Preden lahko namestite Linux morate biti preprièani, da je va¹ stroj
sposoben poganjati Linux in izbrati Linux, ki bi ga radi namestili.
Spletna stran Linux Pre-installation checklist
<http://members.tripod.com/~algolog/lnxchk.htm> vam lahko pred
zaèetkom namestitve pomaga organizirati namestitvene podatke.
4.1. Strojne zahteve
Kak¹en sistem je potreben za poganjanje Linuxa? To je dobro
vpra¹anje; strojne zahteve za sistem se pravzaprav redno spreminjajo.
Spis Linux Hardware-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Hardware-HOWTO.html>, vsebuje (bolj
ali manj) popoln seznam v Linuxu podprte strojne opreme. Informativni
letak o Linuxu, <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-
sl.html>, vsebuje ¹e en seznam.
Za razlièice na procesorjih Intel (ali klonih), je potrebna tak¹na
strojna sestava:
Deloval bo katerikoli procesor 80386, 80486, Pentium ali Pentium II.
Ne-Intelovi kloni procesorjev 80388 ali bolj¹ih naj bi v splo¹nem
delovali. Ne potrebujete matematiènega koprocesorja, èeprav ga je
dobro imeti.
V redu bo katerokoli vodilo ISA, EISA, VESA Local Bus ali PCI,
procesor 80386, 80486, Pentium ali Pentium Pro. Arhitektura MCA (s
strojev IBM PS/2) je podprta v novej¹ih razvojnih jedrih (2.1.x), a
morda ¹e ni povsem dozorela.
V va¹em stroju potrebujete vsaj 4 megabajte pomnilnika. Pravzaprav
lahko Linux teèe tudi z le 2 MB, a veèina namestitev in programja
potrebuje 4. Veè pomnilnika kot imate, sreènej¹i boste. Priporoèam 8
ali 16 MB, èe nameravate uporabljati grafièni sistem X-Windows.
Seveda boste potrebovali trdi disk in standardni pogonski krmilnik za
AT. Vsi pogoni in krmilniki tipov MFM, RLL, in IDE morajo delovati.
Podprtih je tudi veliko pogonov in adapterjev SCSI; veè o tem zveste v
spisu Linux SCSI-HOWTO. Èe sestavljate nov sistem, na katerem boste
poganjali Linux, se majhen dodaten stro¹ek za SCSI dobro obrestuje v
dodatni hitrosti in zanesljivosti, ki jo prina¹a.
Potrebovali boste disketni pogon velikosti 3,5". Diskete velikosti
5,25" so sicer v Linuxu podprte, a jih uporablja tako malo ljudi, da
ni nujno, da bodo diskovne slike ¹le na njih. (Okle¹èen Linux lahko
res teèe le z ene diskete, a to je uporabno le za namestitev in
doloèene popravljalne opravke.)
Potrebujete tudi grafièno kartico MDA, Hercules, CGA, EGA, VGA, ali
Super VGA in monitor. Èe va¹a grafièna kartica deluje v MS-DOS, bo v
splo¹nem delovala tudi v Linuxu. A, èe ¾elite poganjati grafièni
sistem X Window, morate upo¹tevati dodatne omejitve o podprti grafièni
opremi. Veè informacij o poganjanju in zahtevah X zveste v spisu
Linux XFree86-HOWTO <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-
sl/XFree86-HOWTO-sl.html>.
Uporabljati boste ¾eleli tudi pogon CD-ROM. Èe je tipa ATAPI, SCSI,
ali pravi IDE, ne bi smeli imeti problemov z njim (toda pazite se
poceni pogonov, ki ogla¹ujejo vmesnike ,,IDE``, ki niso pravi IDE).
Èe va¹ CD-ROM vsebuje poseben vmesnik, je mo¾no, da ga namestitveno
jedro, ki ga boste zagnali z diskete, ne bo prepoznalo -- in
nedostopen CD-ROM pomeni konec namestitve. Tudi CD-ROM-i, ki jih
prikljuèite na vzporedna vrata sploh ne bodo delovali. Èe ste v
dvomih, preberite spis Linux CD-ROM HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/CDROM-HOWTO.html> za seznam in
podrobnosti podprte strojne opreme.
Problem lahko povzroèajo tudi kartice brez nastavitvenih jezdecev,
tako imenovane ,,Plug'n'Play``. Podporo za njih aktivno razvijajo, a
¹e ni na voljo v jedru 2.0.25. K sreèi lahko to predstavlja te¾ave le
za zvoène ali mre¾ne kartice.
Èe imate raèunalnik s procesorjem Motorola 68K (se pravi stroje kot
Amiga, Atari, ali VMEbus), glejte pogosto zastavljena vpra¹anja (PZV)
o projektu Linux/m68k na
<http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html> za informacije
o minimalnih zahtevah in stanju prenosa. PZV pravijo, da je Linux na
m68k zdaj stabilen in uporaben kot razlièice na Intelovih procesorjih.
4.2. Prostorske potrebe in sobivanje
Za Linux potrebujete prostor na va¹em trdem disku. Kolièina
potrebnega prostora je odvisna od tega koliko programja nameravate
namestiti. Veèina namestitev potrebuje nekje med 200 in 500 MB. To
vkljuèuje prostor za programje, izmenjalni prostor (ki se uporablja
kot navidezni RAM va¹ega stroja), prostor za uporabnike, in tako
naprej.
Mo¾no je, da lahko poganjate minimalni sistem z Linuxom v manj kot 80
MB (to je bilo kar pogosto, ko so bile ¹e distribucije Linuxa manj¹e),
mo¾no pa je tudi, da porabite precej veè kot 500 MB za vso va¹o
programsko opremo za Linux. Kolièina je zelo odvisna od name¹èene
kolièine programja in prostora, ki ga potrebujete. Veè o tem kasneje.
Linux lahko sobiva z drugimi operacijskimi sistemi na va¹em trdem
disku, kot so MS-DOS, Microsoft Windows, ali OS/2. (Pravzaprav lahko
celo dostopate do datotek sistema MS-DOS in poganjate nekatere
programe za MS-DOS kar v Linuxu.) Z drugimi besedami, ko razdelite
va¹ pogon za Linux, bosta MS-DOS ali OS/2 ¾ivela na svojih particijah,
Linux pa na svoji. O podrobnostih tak¹nih veèzagonskih sistemov bomo
pisali kasneje.
Seveda pa vam ni treba poganjati MS-DOS, OS/2 ali katerikoli drug
operacijski sistem, da bi uporabljali Linux. Linux je povsem
drugaèen, samostojen operacijski sistem (OS) in ni odvisen od drugih
OS pri namestitvi ali uporabi.
Skratka, najmanj¹a namestitev Linuxa ni veliko veèja kot je potrebna
za MS-DOS ali Windows 3.1 (in je precej manj¹a kot minimalna za
Windows 95!). Èe imate 386 ali 486 z vsaj 4 MB RAM, boste Linux
uporabljali z veseljem. Linux ne potrebuje velikih kolièin diskovnega
prostora, pomnilnika, ali procesorske hitrosti. Matt Welsh, prvi
pisec tega HOWTO-ja, je vèasih uporabljal Linux na 386/16 MHz
(najpoèasnej¹i stroj, ki ga sploh lahko dobite) s 4 MB RAM in je bil z
njim povsem zadovoljen. Veè kot hoèete narediti, veè pomnilnika (in
hitrej¹i procesor) boste potrebovali. V na¹ih izku¹njah s 486 in 16
MB RAM Linux preka¹a veliko modelov dragih delovnih postaj.
4.3. Izbira distribucije Linuxa
Predno namestite Linux, se morate odloèiti za eno od dostopnih
,,distribucij`` Linuxa. Tako je, ni le ene same, standardne izdaje
programja za Linux -- veliko tak¹nih izdaj je. Vsaka izdaja ima svojo
lastno dokumentacijo in namestitvena navodila.
Distribucije Linuxa so na voljo po anonimnem FTP-ju in po po¹tnem
naroèilu na disketah, traku, ali CD-ROM-u. Opise glavnih distribucij
Linuxa, dostopnih po FTP in po¹ti, najdete v spisu Linux Distribution
HOWTO, <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html>.
V megleni in davni preteklosti, ko je bil ta HOWTO prviè napisan
(1992--93), je veèina ljudi dobila Linux z mukotrpnimi dolgimi
prena¹anji prek Interneta ali BBS-ov na njihove dosovske stroje, in
upo¹tevanjem obse¾nega postopka, s katerim so presneli dobljene
datoteke na veè disket. Eno od disket so potem zagnali in z njo
namestili preostalih ducat. Z nekaj sreèe (in brez po¹kodb medija)
ste lahko po nekaj urah konèali namestitev z delujoèim Linuxom. Ali
pa tudi ne.
Èeprav je ta pot ¹e vedno mogoèa (in lahko vzamete eno od ¹tevilnih
distribucij z <http://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/>),
obstajajo danes veliko manj naporne poti. Najla¾je je kupiti eno od
visoko kvalitetnih komercialnih distribucij Linuxa na CD-ROM-u, kot
npr. Red Hat, Debian, Linux Pro, Slackware, ali WGS. V va¹i lokalni
knjigarni ali raèunalni¹ki trgovini so na voljo tipièno za manj kot
10.000 tolarjev in vam bodo prihranile veliko ur nevolje.
Kupite lahko tudi antologijske CD-ROM-e, kot je InfoMagicov Linux
Developer's Resource set. Ti tipièno vkljuèujejo veè distribucij
Linuxa in sodobni prepis veèjih arhivov Linuxa, kot sta sunsite in
tsx-11.
V ostanku tega HOWTO-ja se bomo osredotoèili na korake, potrebne za
namestitev z antologijskega CD-ROM-a, ali enega od cenej¹ih
komercialnih Linuxov, ki ne vkljuèuje natisnjenega priroènika za
namestitev. Èe va¹ Linux vkljuèuje tudi papirnati priroènik, vam
lahko deli tega HOWTO-ja sicer slu¾ijo za uporabno ozadje, a morate
vseeno upo¹tevati podrobna namestitvena navodila.
5. Pregled namestitve
Pred namestitvijo je pametno zbrati podatke o strojni sestavi va¹ega
raèunalnika. Ugotovite proizvajalca in ¹tevilko modela vsake kartice
v va¹em stroju; zberite ¹tevilke IRQ-jev in kanalov DMA. Verjetno ne
boste potrebovali teh informacij -- a èe se izka¾e, da jih vendarle
boste, jih boste zelo potrebovali.
Èe ¾elite poganjati sistem z dvojnim zaganjanjem (Linux in DOS ali
Windows na istem stroju), preuredite (prerazdelite) svoj disk, da
boste naredili prostor za Linux. Èe ste modri, boste najprej naredili
popolno varnostno kopijo sistema!
5.1. Prvi namestitveni koraki: preprosta pot
Èe imate CD-ROM tipa EIDE/ATAPI (dandanes nekaj obièajnega), preglejte
nastavitve va¹ega stroja in poglejte, èe lahko zaganjate sistem s CD-
ROM-a. Veèina strojev, narejena po sredi leta 1997 to zmore.
Èe je va¹ stroj med njimi, spremenite nastavitve tako, da se bo sistem
najprej posku¹al zagnati s CD-ROM-a. Pogosto boste to lahko nastavili
v podmenuju ,,BIOS FEATURES`` (zmo¾nosti BIOS-a) v nastavitvenem
menuju BIOS-a.
Potem vstavite namestitveni CD-ROM. Za¾enite raèunalnik. Zaèeli ste.
Èe imate CD-ROM vrste SCSI, lahko pogosto ¹e vedno zaganjate sistem z
njega, vendar je to malo bolj odvisno od matiène plo¹èe in BIOS-a.
Tisti, ki vedo, zakaj so zapravili dodatne tolarje za CD-ROM vrste
SCSI, verjetno tudi vedo, kako to urediti.
5.2. Prvi namestitveni koraki: te¾ja pot
1. Naredite namestitvene diskete.
2. Po¾enite namestitveni mini-Linux z disket, da boste dobili dostop
do CD-ROM-a.
5.3. Nadaljevanje namestitve
1. Pripravite datoteène sisteme Linuxa. (Èe niste ¾e prej spremenili
particijsko tabelo diska, jo boste na tej stopnji.)
2. Namestite osnovni stabilni Linux s CD-ROM-a.
3. Za¾enite Linux s trdega diska.
4. (Po ¾elji.) Namestite veè programski paketov s CD-ROM-a.
5.4. Osnovni deli namestitvene opreme
Tukaj so osnovni deli namestitvene distribucije:
1. Datoteke README (datoteke, ki jih morate prebrati) in FAQ (pogosto
zastavljena vpra¹anja). Te so obièajno v najvi¹jem imeniku va¹ega
CD-ROM-a in jih lahko preberete, ko enkrat v Linuxu namestite trdi
disk. (Odvisno od tega, kako je narejen CD-ROM, jih lahko mogoèe
vidite tudi v DOS-u/Windows.) Te datoteke je dobro prebrati takoj,
ko jih lahko, saj se s tem zaveste pomembnih nadgradenj ali
sprememb.
2. Veliko zagonskih slik disket (angl. bootdisk images), pogosto so v
podimeniku. Èe va¹ega sistema ne morete zagnati s CD-ROM-a, je ena
od teh datotek tista, ki jo boste zapisali na disketo in s tem
naredili zagonsko disketo. Izbrali boste eno od zgornjih zagonskih
slik, odvisno od strojne opreme, ki jo imate v va¹em sistemu.
Gre za to, da se nekateri strojni gonilniki ne razumejo z drugimi
na èudne naèine. Namesto, da posku¹ate odpraviti strojne probleme
va¹ega sistema je la¾je uporabiti zagonsko disketo, ki omogoèi le
gonilnike, ki jih potrebujete. (To bo imelo tudi prijeten stranski
uèinek, saj bo jedro zato manj¹e.)
3. Korenska slika diskete (ali morda dve). To je datoteka, ki jo
boste zapisali na disketo in s tem naredili namestitveno disketo
(ali disketi), èe ne morete zaganjati raèunalnika s CD-ROM-a.
Dandanes so korenski diski v splo¹nem neodvisni od tipa va¹e
strojne opreme; predpostavili bodo barvni zaslon tipa EGA ali
bolj¹ega.
4. Slika re¹evalne diskete. To je disketa z osnovnim jedrom in orodji
za re¹evanje po katastrofi, ki nastane, èe nekaj povozi jedro ali
zagonski blok va¹ega trdega diska.
5. RAWRITE.EXE. To je program za MS-DOS, ki zapi¹e vsebino datoteke
(na primer zagonsko ali korensko sliko diskete) neposredno na
disketo, ne glede na njen format.
RAWRITE.EXE potrebujete le, èe nameravate narediti zagonske in
korenske diskete na sistemu MS-DOS. Èe imate namesto tega dostop
do delovne postaje Unix z disketno enoto, lahko naredite diskete
tam, uporabljajoè ukaz dd, ali morda graditveni skript, ki vam ga
priskrbi proizvajalec. Glejte stran referenènega priroènika o
dd(1) (man dd) in vpra¹ajte svoje lokalne guruje Unixa za pomoè.
6. Sam CD-ROM. Namen zagonske diskete je pripraviti va¹ stroj za
nalaganje korenskih ali namestitvenih disket, ki so spet le naprave
za pripravo va¹ega trdega diska in kopiranje delèkov CD-ROM-a nanj.
Èe lahko zaganjate sistem s CD-ROM-a, lahko za¾enete sistem in
nadaljujete s pripravo disket.
6. Podrobnosti namestitve
6.1. Priprava na namestitev
Linux uporablja strojno opremo osebnega raèunalnika bolj uèinkovito
kot MS-DOS, Windows ali NT, in je zato tudi manj toleranten do narobe
nastavljenih naprav. Preden zaènete, lahko napravite nekaj stvari, ki
bodo zmanj¹ale mo¾nosti, da vas bo ustavil tak problem.
Najprej, zberite vse priroènike o va¹i strojni opremi, ki jih imate --
o matièni plo¹èi, monitorju, modemu, itd. -- in jih imejte pri sebi,
èe jih boste morda potrebovali.
Drugiè, zberite podrobne informacije o strojni sestavi va¹ega
raèunalnika. Na preprost naèin lahko to storite tako, da v MS-DOS-u
5.0 ali poznej¹em izpi¹ete poroèilo Microsoftovega diagnostiènega
pripomoèka MSD.EXE (lahko izpustite dele o TSR, gonilnikih, karti
pomnilnika, okoljskih nizih in razlièici OS). Med drugim vam bo to
zagotovilo popolno in pravilno informacijo o va¹i grafièni kartici in
tipu mi¹ke, kar vam je lahko v pomoè pri poznej¹i nastavitvi X Window.
Tretjiè, preverite svoj stroj za nastavitvene probleme s podprto
strojno opremo, ki lahko povzroèijo nepopravljivo zaklepanje med
namestitvijo Linuxa.
* Sistem DOS/Windows lahko uporablja trde diske IDE in CD-ROM tudi z
napaèno nastavljenimi skakaèi master/slave na pogonih. Pri Linuxu
to ne bo ¹lo. Èe ste v dvomih, preverite va¹e skakaèe master-
slave!
* Je katera od va¹i perifernih naprav naèrtovana brez nastavitvenih
skakaèev ali nespremenljivega pomnilnika? Èe je, lahko potrebuje
zagonsko uvajanje kak¹nega pripomoèka za MS-DOS, da se za¾ene, in
morda ne bo preprosto dostopna v Linuxu. CD-ROM-i, zvoène kartice,
omre¾ne kartice Ethernet in poceni traène enote lahko povzroèajo
take te¾ave. Èe je tako, lahko to morda obidete s pravilnim
argumentom zagonskem pozorniku; glejte Linux Boot Prompt HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/BootPrompt-HOWTO.html> za
podrobnosti.
* Nekateri drugi operacijski sistemi dovoljujejo mi¹ki bus mouse
delitev prekinitev IRQ z drugimi napravami. Linux tega ne podpira;
pravzaprav, poskus tega lahko zaklene va¹ stroj. Èe uporabljate
mi¹ko bus mouse, glejte Linux Bus Mouse HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Busmouse-HOWTO.html>, za
podrobnosti.
Èe je mogoèe, dobite telefonsko ¹tevilko izku¹enega uporabnika Linuxa,
ki ga lahko poklièete v izrednih primerih. V devetih primerih od
desetih je ne boste potrebovali, a jo je vseeno udobno imeti.
Pribli¾en èas namestitve. Ta bo pribli¾no eno uro za gol sistem ali
sistem, ki bo poganjal le Linux. Ali do treh ur za veèzagonski sistem
(ti imajo precej pogostej¹e napaène zagone in zmrznitve).
6.2. Izdelava zagonske in korenske diskete
(Ta korak je potreben le, èe ne morete zagnati namestitve Linuxa s CD-
ROM-a.)
Va¹ CD-ROM z Linuxom lahko pride z namestitvenimi pripomoèki, ki vam
omogoèijo izdelavo zagonske (boot), korenske (root) in re¹evalne
(rescue) diskete z interaktivnimi pozorniki. To je lahko namestitveni
program za MS-DOS (kot je pri Red Hat redhat.exe) ali skript za Unix,
ali oboje.
Èe imate tak program in ga lahko uporabite, preberite ostanek tega
podrazdelka le informativno. Po¾enite program, ki bo naredil pravo
namestitev -- njegovi tvorci gotovo vedo veè o tej posebni
distribuciji kot jaz -- in izognili se boste veliko te¾kih korakov pri
odpravljanju napak.
Za podrobno informacijo o izdelavi zagonskih in korenskih disket
glejte Linux Bootdisk HOWTO na
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Bootdisk-HOWTO.html>.
Va¹ prvi korak bo izbira slike zagonske diskete, ki ustreza va¹i
strojni opremi. Èe morate to narediti na roko, boste v splo¹nem
opazili, da (a) so slike zagonskih disket na va¹em CD-ROM-u
poimenovane na naèin, ki vam olaj¹a izbiro pravilne, ali (b) v bli¾ini
obstaja datoteka s kazalom in opisi vseh slik.
Potem, morate narediti diskete s sliko zagonske diskete, ki ste jo
izbrali, in s slikami korenskih in re¹evalnih disket. Tukaj vstopi v
igro dosovski program RAWRITE.EXE.
Nadalje, morate imeti dve ali tri gosto formatiranih MS-DOS-ovih
disket. (Vse morajo biti istega tipa; se pravi, èe je va¹ zagonski
disketni pogon velikosti 3,5", morajo biti vse diskete velikosti
3,5".) RAWRITE.EXE boste uporabili za zapis zagonskih in korenskih
slik na diskete.
Poklièite ga brez argumentov, takole:
C:\> RAWRITE
Odgovorite na vpra¹anja o imenu datoteke, ki naj se prepi¹e in
diskete, na katero naj se prepi¹e (na primer A:). RAWRITE bo prepisal
datoteko, blok po blok, neposredno na disketo. Uporabite RAWRITE tudi
za korensko sliko diskete (kot npr. COLOR144). Ko opravite, boste
imeli dve disketi: ena bo vsebovala zagonsko disketo, druga korensko.
Ti dve disketi nista veè berljivi v MS-DOS-u (zdaj sta disketi v nekem
smislu ,,formata Linux``).
Na sistemu Unix lahko opravite isto zadevo z ukazom dd(1). (Za to
boste, seveda, potrebovali delovno postajo Unix z disketnim pogonom.)
Na delovni postaji Sun z disketnim pogonom na napravi /dev/rfd0, lahko
uporabite ukaz:
$ dd if=bare of=/dev/rfd0 obs=18k
Kot argument programu dd morate na nekaterih delovnih postajah (npr.
Sun) priskrbeti ustrezno velikost izhodnega bloka (argument ,,obs``),
sicer to ne bo delovalo. Èe imate te¾ave, preberite stran
referenènega priroènika za dd(1) (man dd).
Preprièajte se, da uporabljate povsem nove diskete brez vsakih napak.
Diskete ne smejo imeti na sebi slabih blokov.
Zavedajte se, da vam ni treba poganjati Linuxa ali MS-DOS-a, èe ¾elite
namestiti Linux. A poganjanje Linuxa ali MS-DOS-a vam olaj¹a izdelavo
zagonske in korenske diskete z va¹ega CD-ROM-a. Èe na va¹em stroju ¹e
nimate operacijskega sistema, lahko uporabite Linux ali MS-DOS pri
prijatelju in z njim naredite potrebni disketi, potem pa jih pri sebi
namestite.
6.3. Razdelitev va¹ih diskov z DOS/Windows
Na veèini uporabljanih sistemov je trdi disk ¾e posveèen particijam za
MS-DOS, OS/2, in tako naprej. Tem particijam morate spremeniti
velikost, èe hoèete imeti prostor za Linux. Èe boste poganjali
veèzagonski sistem, je moèno priporoèeno, da preberete enega ali veè
naslednjih mini-HOWTO-jev, ki opisujejo razliène veèzagonske
nastavitve.
* DOS-Win95-OS2-Linux mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Linux+DOS+Win95+OS2.html>.
* Linux+Win95 mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Linux+Win95.html>
* The Linux+NT-Loader mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Linux+NT-Loader.html>
Tudi, èe ti spisi niso neposredno uporabni za va¹ sistem, vam bodo
pomagali razèistiti pojme.
POZOR: Nekateri Linuxi se bodo namestili v imenik na va¹i particiji za
MS-DOS. (To je druga stvar, kot namestitev z MS-DOS-ove particije.)
Namesto tega boste torej uporabili datoteèni sistem ,,UMSDOS``, ki vam
omogoèa, da se do imenikov particije MS-DOS obna¹ate kot do
datoteènega sistema za Linux. Tako vam ne bo treba razdeliti va¹ega
pogona.
To metodo priporoèam le, èe ima va¹ pogon ¾e ¹tiri particije
(maksimalno ¹tevilo, ki ga podpira DOS) in bi vam njihova razdelitev
povzroèala veè te¾av, kot koristi (va¹ Linux se bo s to metodo
upoèasnil, ker mora prevajati imena datotek). Ali, èe ¾elite
preizkusiti Linux pred razdelitvijo diska; da, to je kar primeren
naèin za preizkus. A v veèini primerov morate disk razdeliti, kot je
tukaj opisano. Èe nameravati uporabljati UMSDOS, ga uporabljajte na
lastno odgovornost -- tukaj ni podrobno dokumentiran. Od zdaj naprej
bomo predpostavili, da ne uporabljate datoteènega sistema UMSDOS in
morate torej razdeliti disk.
Particija je le razdelek va¹ega diska, rezerviran za uporabo v
posameznem operacijskem sistemu. Èe imate name¹èen le MS-DOS, ima va¹
trdi disk verjetno le eno particijo, celo posveèeno MS-DOS-u. Za
uporabo Linux pa boste morali va¹ pogon razdeliti, tako, da boste
imeli eno particijo za MS-DOS in eno (ali veè) za Linux.
Particije so treh sort: primarne (angl. primary), raz¹irjene (angl.
extended) in logiène (angl. logical). Na kratko: primarne particije
so ene od ¹tirih glavnih particij na va¹em pogonu. Èe ¾elite imeti na
posameznem pogonu veè kot ¹tiri particije, morate narediti raz¹irjene
particije, ki lahko vsebujejo veliko logiènih particij. Podatkov ne
shranjujete direktno na raz¹irjeno particijo -- uporabljate jo le kot
zabojnik za logiène particije. Podatki so shranjeni ali na primarnih
ali na logiènih particijah.
Povejmo ¹e drugaèe; veèina ljudi uporablja le primarne particije.
Vendar, èe potrebujete veè kot ¹tiri particije na enem samem pogonu
(no, kar pogumno: na enem samem disku), naredite raz¹irjeno particijo.
Logiène particije se potem ustvarijo na raz¹irjeni particije. Pa jih
imate -- veè kot ¹tiri particije na en pogon.
Vedite tudi, da z lahkoto namestite Linux na drugi pogon na va¹em
sistemu (v MS-DOS-u znan kot D:). Preprosto doloèite primerno ime
naprave, ko ustvarjate Linuxove particije. To je podrobno opisano
spodaj.
Nazaj k razdelitvi va¹ega diska: te¾ava s skrèenjem particij je v tem,
da ni (preprostega) naèina, da bi to storili, ne da bi pobrisali
podatke na teh particijah. Torej morate narediti rezervne kopije vseh
podatkov na va¹em sistemu, preden razdelite disk. Èe ¾elimo
spremeniti velikost particij, jih potem preprosto pobri¹emo in
ustvarimo nove, manj¹e velikosti.
POZOR: Za MS-DOS obstaja program, ki vam razdeli disk in pri tem ne
unièi podatkov na njem. Imenuje se FIPS. Glejte
<http://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/install>. S pripomoèkom
FIPS, optimizatorjem diska (kot npr. Norton Speed Disk ali
DEFRAG.EXE), in malce sreèe, boste lahko spremenili velikost particije
za MS-DOS, ne da bi izgubili podatke. Vseeno vam priporoèamo, da
naredite rezervne kopije podatkov, preden poskusite kaj takega.
Èe ne uporabljate programa FIPS, pa je klasièen naèin za spremembo
particij s programom FDISK. Denimo, na primer, da imate 80 MB trdi
disk, posveèen MS-DOS-u. Radi bi ga razdelili na pol -- 40 MB za MS-
DOS in 40 MB za Linux. To storite tako, da po¾enete FDISK.EXE v MS-
DOS-u, pobri¹ete 80 MB MS-DOS-ovo particijo in ustvarite na njenem
mestu 40 MB particijo za MS-DOS. Potem lahko formatirate novo
particijo in ponovno namestite svoje dosovsko programje z rezervnih
kopij. 40 MB pogona pustite praznih. Pozneje boste ustvarili na
neuporabljenem delu pogona particijo za Linux.
Na kratko, tole morate narediti, da zmanj¹ate velikost dosovskih
particij s FDISK-om:
1. Naredite rezervno kopijo vsega va¹ega sistema.
2. Naredite zagonsko disketo za MS-DOS, z ukazom kot je
C:\> FORMAT /S A:
3. Prepi¹ite na to disketo datoteki FDISK.EXE in FORMAT.COM, kot tudi
druge pripomoèke, ki jih potrebujete. (Na primer, pripomoèke za
obnovitev va¹ega sistema z rezervnih kopij.)
4. Za¾enite MS-DOS s sistemske diskete.
5. Po¾enite FDISK, po mo¾nosti z doloèitvijo pogona, ki bi ga radi
spremenili (kot npr. C: ali D:).
6. Pobri¹ite particije, ki bi jih radi spremenili, z ustreznimi
menujskimi izbirami programa FDISK. To bo unièilo vse podatke na
teh particijah!
7. Ponovno ustvarite te particije z manj¹imi velikostmi. To storite z
ustreznimi menujskimi izbirami programa FDISK.
8. Zapustite FDISK in formatirajte nove particije z ukazom FORMAT.
9. Obnovite prvotne datoteke z rezervnih kopij.
Opazili boste, da vam MS-DOS-ov FDISK ponuja izbiro, s katero
ustvarite ,,logièni pogon za DOS`` (logical DOS drive). Logièni
dosovski pogon je le logièna particija na va¹em trdem disku. Lahko
namestite Linux na logièni particiji, a te logiène particije noèete
ustvariti z MS-DOS-ovim fdisk-om. Torej, èe trenutno uporabljate
logièni dosovski pogon in ¾elite na njegovem mestu namestiti Linux,
morate pobrisati ta logièni pogon s FDISK za MS-DOS, in (pozneje)
ustvariti logièno particijo za Linux na njegovem mestu z ustreznim
orodjem za Linux.
Mehanizem za razdelitev diska za OS/2 in druge operacijske sisteme je
podoben. Glejte dokumentacijo za te operacijske sisteme za
podrobnosti.
6.4. Ustvarjanje particij za Linux
Po razdelitvi diska, morate ustvariti particije za Linux. Preden
opi¹emo, kako se to dela, spregovorimo o particijah in datoteènih
sistemih pod Linuxom.
6.4.1. Osnove particij
Linux potrebuje vsaj eno particijo za korenski datoteèni sistem (angl.
root filesystem), ki vsebuje jedro Linuxa, samo.
Datoteèni sistem (angl. filesystem) si lahko predstavljate kot
particijo, formatirano za Linux. Datoteèni sistemi se uporabljajo
zato, da vsebujejo datoteke. Vsak sistem mora imeti vsaj korenski
datoteèni sistem. Vendar ima veliko uporabnikov raje razliène
datoteène sisteme -- po enega za vsak veèji del drevesa imenikov. Na
primer, morda boste ¾eleli ustvariti poseben datoteèni sistem za
shranjevanje vseh datotek pod imenikom /usr. (Pazite -- na sistemih
Unix se uporabljajo za razmejevanje imen imenikov po¹evnica, in ne
po¹evnica nazaj, kot pri MS-DOS-u.) V tem primeru imate torej
korenski datoteèni sistem in datoteèni sistem /usr.
Vsak datoteèni sistem potrebuje svojo lastno particijo. Torej, èe
uporabljate hkrati korenski datoteèni sistem in datoteèni sistem /usr,
boste morali ustvariti vsaj dve particiji za Linux.
Dodatno, veèina uporabnikov naredi izmenjalno particijo (angl. swap
partition), ki se uporablja za navidezni RAM. Èe imate na va¹em
stroju, denimo, 4 MB pomnilnika in 10 MB veliko izmenjalno particijo,
imate, kar se tièe Linuxa, 14 MB navideznega pomnilnika.
Ko uporabljate izmenjalni prostor, premika Linux neuporabljene strani
pomnilnika na disk, kar vam omogoèa, da lahko hkrati poganjate na
va¹em sistemu veè aplikacij. Vendar izmenjavanje ni nadomestilo za
fizièni RAM, saj je pogosto poèasno. Aplikacije, ki potrebujejo
veliko pomnilnika (na primer grafièni sistem X Window), pa so pogosto
odvisne od izmenjalnega prostora, èe nimate dovolj fiziènega
pomnilnika.
Skoraj vsi uporabniki Linuxa uporabljajo izmenjalno particijo. Èe
imate 4 MB RAM-a ali manj, je izmenjalna particija za namestitev
programja nujnost. Tudi sicer je moèno priporoèena, razen, èe nimate
na voljo ogromnih kolièin fiziènega pomnilnika.
Velikost va¹ega izmenjalne particije je odvisna od tega, koliko
navideznega pomnilnika potrebujete. Pogosto je priporoèeno, da imate
vsaj 16 megabajtov navideznega pomnilnika. Èe imate torej 8 MB
fiziènega pomnilnika, boste ¾eleli ustvariti 8 MB veliko izmenjalno
particijo. Pazite pa, ker izmenjalne particije ne morejo biti veèje
od 128 MB. Èe potrebujete veèjo izmenjalnega prostora, raje ustvarite
veè izmenjalnih particij, skupaj jih imate lahko 16.
Veè o teoriji izgleda izmenjalnega prostora in razdelitve diska
najdete v spisu Linux Partition mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Partition.html>.
Zanimivost: mogoèa je, èeprav malce zvito, delitev izmenjalnih
particij med Linuxom in Windows 95 v veèzagonskem sistemu. Za
podrobnosti glejte Linux Swap Space Mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/unmaintained/Swap-Space>.
Pa sem vas #1: Èe imate pogone EIDE s particijami nad 504 MB, morda
va¹ BIOS ne dovoli zaganjanja Linuxa na njih. Torej imejte korensko
particijo pod mejo 504 MB. To ne bi smel biti problem s pogonskimi
krmilniki SCSI, ki imajo navadno lasten BIOS. Za tehniène
podrobnosti, glejte Large Disk Mini-HOWTO,
<http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Large-Disk.html>.
Pa sem vas #2: Imate hkrati pogone IDE in SCSI? Potem pazite. Va¹
BIOS morda ne dovoljuje zaganjanje direktno s pogona SCSI.
6.4.2. Velikost particij
Poleg korenskih in izmenjalnih particij, boste ¾eleli nastaviti eno
ali veè particij za va¹e programje in domaèe imenike.
V teoriji bi lahko sicer vse skupaj poganjali z ene samo ogromne
korenske particije, a nihèe ne poène tega. Posest veèih particij ima
veliko prednosti:
* Pogosto zmanj¹a èas za preverjanje datoteènih sistemov ob zagonu.
* Datoteke ne morejo rasti prek omejitev particije. Torej lahko
uporabite meje particij kot po¾arne pregrade proti programom (kot
novièarske skupine Useneta), ki bi radi po¾rli ogromen dele¾ va¹ega
diska. Prepreèite jim, da vam porabijo prostor, ki ga potrebuje
va¹e jedro in ostanek va¹ih aplikacij.
* Èe kdaj opazite slabo toèko na svojem disku, je formatiranje in
obnovitev ene same particije manj boleèa kot pa ¹e enkrat postaviti
vse skupaj od zaèetka.
Na dana¹njih velikih diskih je dobra zaèetna nastavitev tak¹na, da
imate majhno korensko particijo (manj kot 80 MB), srednje veliko
particijo /usr (do 300 MB ali kaj takega) za sistemsko programje, in
particijo /home, ki zaseda ostanek va¹ega dostopnega prostora za
domaèe imenike uporabnikov.
Lahko postanete ¹e bolj dovr¹eni. Èe veste, da boste poganjali
novièarske skupine Useneta, na primer, lahko daste v ta namen posebno
particijo in s tem kontrolirate maksimalno mo¾no diskovno porabo. Ali
naredite particijo /var za po¹to, novice, in zaèasne datoteke skupaj.
A v dana¹nji vladavini zelo poceni in zelo velikih trdih diskov, se ta
zapletanja zdijo manj in manj pomembna za va¹o prvo namestitev Linuxa.
Prviè, ¹e posebej, ohranite stvari preproste.
6.5. Zaganjanje z namestitvene diskete
Prvi korak je zaganjanje z diskete, ki ste jo naredili. Navadno boste
lahko zagnali s prekri¾animi rokami; pozornik zaganjalnega jedra se bo
sam izpolnil po 10 sekundah. Tako boste obièajno zaganjali z diska
IDE.
Z doloèanjem argumentov po imenu jedra lahko doloèite razliène strojne
parametre, kot je IRQ in naslov va¹ega krmilnika SCSI, ali geometrijo
pogona, preden za¾enete jedro Linuxa. To je potrebno, èe Linux ne
zazna va¹ega krmilnika SCSI ali geometrije trdega diska, na primer.
Posebej, veliko krmilnikov SCSI brez BIOS-a potrebuje, da doloèite
naslov vrat in IRQ ob zagonu. Podobno, stroji stroji IBM PS/1,
ThinkPad, in ValuePoint ne shranjujejo pogonske geometrije v CMOS, in
jo morate doloèiti ob zagonu. (Pozneje boste lahko nastavili va¹
delovni sistem, da bo sam poiskal tak¹ne parametre.)
Opazujte sporoèila, ko se sistem zaganja. Izpisali in opisali bodo
strojno opremo, ki jo zazna va¹a namestitev Linuxa. Posebej, èe imate
krmilnik SCSI, morate videti izpis gostiteljev SCSI, ki so bili
zaznani. Èe vidite sporoèilo
SCSI: 0 hosts
potem va¹ krmilnik SCSI ni bil samodejno zaznan in boste morali ugo
toviti, kako povedati jedru, kje je.
Sistem bo tudi prikazal podatke o zaznanih pogonskih particijah in
napravah. Èe je kateri od teh podatkov napaèen ali manjkajoè, boste
morali prisiliti nalagalnik v zaznavanje opreme.
Po drugi plati, èe gre vse v redu in se vam zdi, da je va¹a strojna
oprema prepoznana, lahko preskoèite na naslednji razdelek ,,Nalaganje
korenskega diska``.
Zaznavanje opreme izsilite tako, da vstavite primerne parametre v
zagonski pozornik, uporabljajoè naslednjo skladnjo:
linux <parametri...>
Obstaja veliko tak¹nih parametrov; nekaj najbolj pogostih na¹tevamo
spodaj. Moderni zagonski diski Linuxa vam bodo pred zagonom pogosto
ponudili mo¾nost ogleda zaslona s pomoèjo, ki opisuje posamezne
parametre jedra.
* hd=cilindri,glave,sektorji Doloèa geometrijo pogona. Potrebujejo
ga raèunalniki kot so IBM PS/1, ValuePoint, in ThinkPad. Èe ima,
na primer, va¹ pogon 683 cilindrov, 16 glav, in 32 sektorjev na
sled, vnesite:
linux hd=683,16,32
* tmc8xx=memaddr,irq Doloèi pomnilni¹ki naslov in IRQ za krmilnik
SCSI Future Domain TMC-8xx, ki nima podpore v BIOS-u. Na primer:
linux tmc8xx=0xca000,5
Pazite, da boste pri ¹estnajsti¹kih ¹tevilkah uporabili predpono 0x.
To dr¾i za vse naslednje izbire.
* st0x=memaddr,irq Doloèi pomnilni¹ki naslov in IRQ za krmilnik
Seagate ST02, ki nima podpore v BIOS-u.
* t128=memaddr,irq Doloèi pomnilni¹ki naslov in IRQ za krmilnik
Trantor T128B, ki nima podpore v BIOS-u.
* ncr5380=port,irq,dma Doloèi vrata, IRQ in kanal DMA za splo¹ni
krmilnik NCR5380.
* aha152x=port,irq,scsi_id,1 Doloèi vrata, IRQ in SCSI ID za
krmilnike AIC-6260, ki nimajo podpore v BIOS-u. To vkljuèuje
krmilnike Adaptec 1510, 152x, in Soundblaster-SCSI.
Èe imate vpra¹anja o teh zagonskih parametrih, prosim, preberite spis
SCSI HOWTO, ki je dostopen na vseh veliki arhivih Linuxa za FTP (ali
kjerkoli ste ¾e dobili tale dokument). Spis SCSI HOWTO razlaga
zdru¾ljivost SCSI z Linuxom v veliko veèje podrobnosti.
6.6. Uporaba korenske diskete
Po zagonu zagonske diskete vam bo naroèeno, da vstavite korensko
disketo ali disketi. Na tej toèki odstranite zagonsko disketo z
disketnega pogona in vstavite vanj korensko disketo. Pritisnite tipko
Enter za nadaljevanje. Morda boste morali nalo¾iti tudi drugo
korensko disketo.
Pravzaprav se dogaja tole: zagonska disketa priskrbi miniaturni
operacijski sistem, ki (ker trdi disk ¹e ni pripravljen) uporablja del
va¹ega pomnilnika RAM za navidezni disk (ta se imenuje, dovolj
logièno, pomnilni¹ki disk ali s tujko ,,ramdisk``).
Korenski diski nalo¾ijo v pomnilni¹ki disk majhen nabor datotek in
namestitvenih orodij, ki jih boste potrebovali za pripravo va¹ega
trdega diska in namestitvijo delovnega Linuxa z va¹ega CD-ROM-a.
6.6.1. Izbira namestitve EGA ali X
Starej¹i Linuxi (vkljuèno s Slackware) so vas tukaj vrgli v ukazno
lupino in od vas zahtevali, da roèno vnesete namestitvene ukaze v
doloèenem vrstnem redu. To je ¹e vedno mogoèe, a novej¹i zaèenjajo s
poganjanjem barvnega zaslonskega namestitvenega programa, ki vam
posku¹a precej pomagati, ko vas interaktivno vodi po teh korakih.
Najbr¾ boste takoj dobili na voljo izbiro za nastavitev X, da bo lahko
namestitveni program deloval v grafiènem okolju. Èe lahko izberete to
pot, vas bo namestitveni program vpra¹eval o va¹i mi¹ki in tipu
monitorja, preden bo zares zaèel name¹èati. Ko imate enkrat name¹èen
delovni Linux, so te izbire za vas shranjene. Monitorjevo delovanje
boste lahko uglasili pozneje, na tej stopnji se je razumno sprijazniti
z osnovnim naèinom VGA 640×480.
Grafièni sistem X ni nujno potreben za namestitev, a (èe se znate
prebiti èez nastavitev mi¹ke in monitorja) veliko ljudem je grafièni
vmesnik la¾ji za uporabo. In tako ali tako boste ¾eleli obuditi
sistem X, torej je smiselno poskusiti to èimprej.
Le sledite navodilom in vpra¹anjem programa. Popeljal vas bo skozi
korake, potrebne za pripravo va¹ega diska, izdelavo prvih uporabni¹kih
raèunov, in namestitvijo programskih paketov s CD-ROM-a.
V naslednjih podrazdelkih bomo opisali nekaj zvitih podroèij
namestitvenega zaporedja, kot èe bi to delali roèno. To vam bo
pomagalo razumeti kaj dela namestitveni program in zakaj.
6.6.2. Uporaba programov fdisk in cfdisk
Va¹ prvi namestitveni korak po zagonu korenskega diska Linuxa bo
narediti ali popraviti particijsko tabelo va¹ih diskov. Èeprav ste
prej ¾e uporabili (DOS-ov) FDISK za spremembo particijskih podatkov,
morate zdaj vnesti v particijsko tabelo informacije, specifiène
Linuxu.
Za ustvarjanje ali popravljanje particij Linuxa bomo uporabili
Linuxovo razlièico programa fdisk, ali njegovega zaslonsko
orientiranega dvojnika cfdisk.
V splo¹nem bo namestitveni program poiskal obstojeèo particijsko
tabelo in ponudil zagon programa fdisk ali cfdisk na njej. Od teh
dveh programov je cfdisk gotovo preprostej¹i za uporabo, a trenutne
njegove razlièice so tudi manj tolerantne do neobstojeèih ali
pokvarjenih particijskih tabel.
Torej boste morda ¾eleli pognati fdisk (sploh, èe name¹èate Linux na
devi¹ko strojno opremo), da boste dobili stanje, ki ga obvladuje tudi
cfdisk. Poskusite pognati cfdisk; èe se prito¾uje, po¾enite fdisk.
(Èe gradite sistem, ki bo poganjal izkljuèno Linux, je dobra pot za
nadaljevanje, da s fdisk-om pobri¹ete vse obstojeèe particije in potem
za¾enete cfdisk, s katerim uredite prazno tabelo.)
Nekaj opomb je skupnih obema programoma fdisk in cfdisk. Oba vzameta
argument, ki je ime pogona, na katerem ¾elite ustvariti particije z
Linuxom. Imena naprav trdih diskov so:
* /dev/hda - prvi pogon IDE,
* /dev/hdb - drugi pogon IDE,
* /dev/sda - prvi pogon SCSI,
* /dev/sdb - drugi pogon SCSI.
Na primer, za ustvarjanje particij Linuxa na prvem pogonu SCSI va¹ega
sistema boste uporabili (ali pa bo vam bo to ponudil na izbiro
namestitveni program) ukaz:
# cfdisk /dev/sda
Èe uporabljate fdisk ali cfdisk brez argumentov, bosta predpostavila
napravo /dev/hda.
Za ustvarjanje particij Linuxa na drugem pogonu va¹ega sistema,
preprosto doloèite ali /dev/hdb (za pogone IDE) ali pa /dev/sdb (za
pogone SCSI), ko poganjate fdisk.
Ni nujno, da so va¹e particije z Linuxom na istem pogonu. Morda
boste, na primer, ¾eleli ustvariti va¹o particijo korenskega
datoteènega sistema na /dev/hda in va¹o izmenjalno particijo na
/dev/hdb. V tem primeru paè po¾enite fdisk ali cfdisk po enkrat za
vsak pogon.
V Linuxu se particije poimenujejo po pogonu, ki mu pripadajo. Na
primer, prva particija pogona /dev/hda je /dev/hda1, druga je
/dev/hda2, in tako naprej. Èe imate tudi kak¹ne logiène particije, so
o¹tevilèene zaèen¹i z /dev/hda5, /dev/hda6 in tako naprej.
POZOR: Za operacijske sisteme, razliène od Linuxa, ne smete ustvarjati
ali brisati particij z Linuxovim fdisk ali cfdisk. Se pravi, ne
ustvarjajte ali bri¹ite dosovskih particij s to inaèico orodja fdisk;
namesto tega uporabite MS-DOS-ov program FDISK.EXE. Èe ¾elite
narediti MS-DOS-ove particije z Linuxovim fdisk-om, je povsem mogoèe,
da jih MS-DOS ne bo prepoznal in se ne bo pravilno zagnal.
Tukaj je primer uporabe programa fdisk. V tem primeru imamo na pogonu
eno samo particijo za MS-DOS velikosti 61693 blokov, ostanek je prost
za Linux. (Pod Linuxom je en blok velik 1024 bajtov. Torej 61693
blokov zasede pribli¾no 61 megabajtov.) V tem uèbeni¹kem primeru bomo
naredili le dve particiji, izmenjalno (swap) in korensko (root). To
morate najbr¾ raz¹iriti na ¹tiri particije z Linuxom, skladno z
zgornjimi priporoèili: eno izmenjalno particijo, eno za korenski
datoteèni sistem, eno za sistemsko programje in eno za podroèje
domaèih imenikov uporabnikov.
Najprej bomo uporabili ukaz ,,p``, s katerim bomo prikazali trenutno
particijsko tabelo. Kot lahko vidite, je /dev/hda1 (prva particija na
napravi /dev/hda) dosovska particija dol¾ine 61693 blokov.
Command (m for help): p
Disk /dev/hda: 16 heads, 38 sectors, 683 cylinders
Units = cylinders of 608 * 512 bytes
Device Boot Begin Start End Blocks Id System
/dev/hda1 * 1 1 203 61693 6 DOS 16-bit >=32M
Command (m for help):
Nato bomo uporabili ukaz ,,n``, s katerim bomo naredili novo
particijo. Korenska particija Linuxa bo velikosti 80 MB.
Command (m for help): n
Command action
e extended
p primary partition (1-4)
p
Tukaj smo vpra¹ani, èe ¾elimo narediti raz¹irjeno (extended) ali
primarno (primary) particijo. V veèini primerov boste ¾eleli
uporabljati primarne particije, razen, èe potrebujete veè kot ¹tiri
particije na pogonu. Za veè informacij berite podrazdelek
,,Razdelitev va¹ih diskov z DOS/Windows``, zgoraj.
Partition number (1-4): 2
First cylinder (204-683): 204
Last cylinder or +size or +sizeM or +sizeK (204-683): +80M
Prvi cilinder mora biti cilinder po mestu, kjer se konèa zadnja
particija. V tem primeru se /dev/hda1 konèa na cilindru 203, zato
zaènemo novo particijo na cilindru 204.
Kot lahko vidite, lahko uporabimo zapis ,,+80M``, ki doloèi particijo
velikosti 80 MB. Podobno, zapis ,,+80K`` doloèi particijo velikosti
80 KB, in zapis ,,+80`` particijo velikosti le 80 bajtov.
Warning: Linux cannot currently use 33090 sectors of this partition
Èe vidite to sporoèilo, ga lahko prezrete. Ostalo je iz starih
omejitev datoteènih sistemov Linux, ki so bili lahko veliki le 64 MB.
Z novimi datoteènimi tipi to ni veè res ... particije so lahko
dandanes velike do 4 terabajtov.
Nato ustvarimo na¹o 10 megabajtno izmenjalno particijo (swap),
/dev/hda3.
Command (m for help): n
Command action
e extended
p primary partition (1-4)
p
Partition number (1-4): 3
First cylinder (474-683): 474
Last cylinder or +size or +sizeM or +sizeK (474-683): +10M
Spet lahko prika¾emo vsebino particijske tabele. Preprièajte se, da
si boste zapisali vse tukaj¹nje podatke, posebej velikost vsake
particije v blokih. Ta podatek boste potrebovali kasneje.
Command (m for help): p
Disk /dev/hda: 16 heads, 38 sectors, 683 cylinders
Units = cylinders of 608 * 512 bytes
Device Boot Begin Start End Blocks Id System
/dev/hda1 * 1 1 203 61693 6 DOS 16-bit >=32M
/dev/hda2 204 204 473 82080 83 Linux native
/dev/hda3 474 474 507 10336 83 Linux native
Opazili boste, da ima Linuxova izmenjalna particija (tukaj /dev/hda3)
doloèen tip ,,Linux native`` (domaèi tip za Linux). Tip izmenjalne
particije moramo spremeniti v ,,Linux swap``, da jo bo namestitveni
program prepoznal kot tako. To storimo z ukazom ,,t`` programa fdisk:
Command (m for help): t
Partition number (1-4): 3
Hex code (type L to list codes): 82
Èe uporabite ,,L`` za izpis posameznih kod razliènih tipov particij,
boste videli, da ¹tevilka 82 ustreza tipu izmenjalne particije za
Linux (,,Linux swap``).
Program fdisk lahko zapustite z ukazom ,,w``, ki tudi shrani spremembe
v particijsko tabelo. Èe ¾elite zapustiti fdisk brez shranjevanja
sprememb, uporabite ukaz ,,q``.
Po izhodu iz programa fdisk vas bo sistem obvestil, da morate ponovno
zagnati raèunalnik, da se preprièate, da bodo spremembe ostale v
veljavi. V splo¹nem ni nobenega razloga za ponoven zagon po uporabi
fdisk-a - sodobne razlièice programov fdisk in cfdisk so dovolj
pametne, da osve¾ijo particije brez ponovnega zagona.
6.6.3. Koraki po razdelitvi diska
Ko ste uredili particijske tabele, jih bi moral va¹ namestitveni
program pregledati in vam ponuditi, da omogoèite izmenjalno particijo
(enable swap partition). Odgovorite pritrdilno.
(Namestitveni program vas raje vpra¹a, kot da bi to storil samodejno,
saj lahko poganjate veèzagonski sistem in katera od ne-Linuxovih
particij sluèajno izgleda kot izmenjalna.)
Nadalje vas program prosi, da pove¾ete imena datoteènih sistemov v
Linuxu (kot so /, /usr, /var, /tmp, /home, /home2, itd.) z vsako od
ne-izmenjalnih particij, ki jih boste uporabljali.
Za to obstaja le eno trdno in hitro pravilo. Obstajati mora korenski
sistem, imenovan /, in biti mora zagonski. Ostale particije Linuxa
lahko poimenujete po mili volji. Paè pa obstajajo ustaljena
poimenovanja, ki se jih boste morda dr¾ali, da boste olaj¹ali svoje
¾ivljenje.
Prej sem priporoèil osnovno tri-particijsko sestavo, ki vkljuèuje
majhno korensko, srednje veliko sistemsko-programsko particijo in
veliko particijo z uporabni¹kimi imeniki. Tradicionalno se ustrezni
imeniki teh particij imenujejo /, /usr, in /home. Kontraintuitivno
ime ,,/usr`` je zgodovinski ostanek èasov, ko so (veliko manj¹i)
sistemi Unix vsebovali sistemsko programje in domaèe imenike
uporabnikov (angl. users) na eni sami nekorenski particiji. Nekatero
programje je odvisno od tega imena.
Èe imate veè kot eno podroèje domaèih imenikov, jih je ustaljeno
poimenovati /home, /home2, /home3, itd. To lahko pride, èe imate dva
fizièna diska. Na mojem osebnem sistemu, na primer, je izgled
trenutno tak¹en:
Filesystem 1024-blocks Used Available Capacity Mounted on
/dev/sda1 30719 22337 6796 77% /
/dev/sda3 595663 327608 237284 58% /usr
/dev/sda4 1371370 1174 1299336 0% /home
/dev/sdb1 1000949 643108 306130 68% /home2
Drugi disk (sdb1) v resnici ni ves /home2; izmenjalni particiji na sda
in sdb v ta prikaz nista vkljuèeni. A lahko vidite, da je /home
veliko prosto podroèje na sda in da je /home2 uporabni¹ko podroèje
diska sdb.
Èe ¾elite narediti particijo za zaèasne, po¹tne, èakajoèe in
novièarske datoteke, jo imenujte /var. Sicer boste verjetno hoteli
narediti /usr/var in ustvariti simbolièno povezavo imenovano /var, ki
ka¾e na njo (namestitveni program vam ponuja, da to stori za vas).
6.7. Namestitev programskih paketov
Ko enkrat prestanete pripravo svojih particij, je ostanek namestitve
skoraj popolnoma samodejen. Va¹ namestitveni program (pa naj bo EGA
ali za X) vas bo popeljal skozi vrsto menujev, ki vam bodo omogoèili
izbiro CD-ROM-a, s katerega boste name¹èali, particije, ki jih boste
uporabljali, in tako naprej.
Tukaj ne bomo dokumentirali mnogo posebnosti te stopnje namestitve.
To je eden od delov, ki se najbolj razlikuje med posameznimi
distribucijami Linuxa (prodajalci tradicionalno tekmujejo, kdo bo
dodal tukaj veè vrednosti), a tudi najpreprostej¹i del. Namestitvenih
programov ni treba posebej razlagati, saj je njihova uporaba precej
samoumevna, z dobro zaslonsko pomoèjo (v angle¹èini).
6.8. Namestitve po paketih
Ko se namestitev konèa, in èe gre vse dobro, postane namestitveni
program nastavitveni program in vas sprehaja po nekaterih izbirah za
nastavitev va¹ega sistema preden ga prviè za¾enete s trdega diska.
6.8.1. LILO, nalagalnik Linuxa
LILO, nalagalnik Linuxa (angl. LInux LOader), je program, ki vam
omogoèa poganjanje Linuxa (kot tudi drugih operacijskih sistemov, npr.
MS-DOS-a) z va¹ega trdega diska.
Lahko vam je dana izbira namestitve nalagalnika LILO na va¹ trdi disk.
Odgovorite pritrdilno, razen, èe poganjate OS/2. OS/2 ima posebne
potrebe; glejte razdelek ,,Nastavitev LILO po meri`` spodaj.
Namestitev LILO kot va¹ega osnovnega nalagalnika odpravi potrebo po
posebni zaganjalni disketi, ob vsakem zagonu raèunalnika lahko poveste
LILO, kateri OS naj za¾ene.
6.8.2. Izdelava delovne zagonske diskete (po ¾elji)
Lahko imate tudi mo¾nost narediti ,,standardno zaganjalno disketo``
(angl. standard boot disk), ki jo lahko uporabljate za zaganjanje
va¹ega na novo postavljenega sistema Linux. (To je starej¹a in rahlo
manj primerna metoda, ki predpostavlja, da sicer navadno za¾enete DOS,
a uporabljate zagonsko disketo za poganjanje Linuxa.)
Za tole boste potrebovali prazno disketo visoke gostote, formatirano
za MS-DOS, velikosti, ki jo lahko uporabljate za zagon va¹ega sistema.
Preprosto vstavite disketo, ko boste tako napro¹eni, in zagonska
disketa bo ustvarjena. (To ni ista stvar kot namestitvena zagonska
disketa, in ene ne morete zamenjati z drugo!)
6.8.3. Razliène nastavitve sistema
Postopek nastavitev po namestitvi vas lahko vodi tudi skozi veè
postavk menuja, ki vam omogoèijo nastavitev va¹ega sistema. To
vkljuèuje doloèanje naprave (angl. device) va¹ega modema in mi¹ke, kot
tudi èasovni pas. Sledite izbiram v menuju.
Lahko vam tudi predlaga ustvarjenje uporabni¹kih raèunov (angl. user
accounts) ali uvedbo gesla za administratorski raèun (angl. root
account password). To ni zapleteno in navadno se le sprehodite skozi
navodila na zaslonu.
7. Zagon va¹ega novega sistema
Èe je vse ¹lo po naèrtu, bi morali biti zdaj sposobni zagnati Linux s
trdega diska z uporabo LILO. Namesto tega ste lahko tudi sposobni
zagnati Linux z zagonske diskete (ne z originalne namestitvene
zagonske diskete, paè pa z diskete, narejene med namestitvijo
programja). Po zagonu se prijavite kot root. Èestitamo! Imate svoj
lastni sistem Linux.
Èe zaganjate z nalagalnikom LILO, poskusite med zaganjanjem dr¾ati
tipko Shift ali Control. To vas postavi v nalagalni pozornik (angl.
boot prompt); pritisnite tipko Tab za spisek izbir. Na ta naèin lahko
za¾enete Linux, MS-DOS, ali karkoli ¾e, neposredno z nalagalnikom
LILO.
8. Po va¹em prvem zagonu
Zdaj bi morali gledati pozornik novega Linuxa, ki se je pravkar zagnal
z va¹ega trdega diska. Èestitamo!
8.1. Zaèetek sistemske administracije
Odvisno od poteka namestitvene faze, morate morda na tej stopnji
ustvariti raèune uporabnikov, spremeniti ime va¹ega raèunalnika (angl.
hostname), ali (re)konfigurirati grafièni sistem X. Obstaja ¹e veliko
veè stvari, ki jih lahko nastavitev in spremenite po meri, vkljuèno z
napravami za rezervne kopije, povezavami SLIP/PPP do va¹ega ponudnika
internetnih storitev, itd.
Pomaga vam lahko dobra knjiga o administraciji sistemov Unix.
(Predlagam Essential Systems Administration zalo¾be O'Reilly and
Associates.) Te stvari boste spoznali, ko bo mineval èas. Za druge
nastavitvene opravke bi morali prebrati razliène druge spise Linux
HOWTO, kot na primer NET-3-HOWTO in Printing-HOWTO.
8.2. Nastavitev LILO po meri
LILO je zagonski nalagalnik, ki ga lahko uporabite za izbiro
operacijskega sistema ob èasu zagona: Linux, MS-DOS ali kak drug OS.
Verjetno je va¹a distribucija samodejno nastavila LILO za vas ¾e med
fazo namestitve (to je nekaj, kar bi morali ¾e storiti, razen, èe
uporabljate OS/2). Èe je tako, lahko preskoèite ostanek tega
razdelka.
Èe namestite LILO kot primarni zagonski nalagalnik, bo urejal prvo
stopnjo zaganjalnega procesa za vse operacijske sisteme na va¹em
pogonu. To deluje v redu, èe je MS-DOS edini drugi name¹èeni
operacijski sistem. Vendar, lahko poganjate OS/2, ki ima lasten
nalagalnik imenovan Boot Manager. V tem primeru boste ¾eleli, da bo
primarni zagonski nalagalnik OS/2-jev Boot Manager, in uporabili LILO
le za zagon Linuxa (kot sekundarni zagonski nalagalnik).
Pomemben kavelj za ljudi, ki uporabljajo sisteme s krmilniki EIDE:
zaradi omejitev BIOS-a morajo zagonski sektorji kateregakoli
operacijskega sistema le¾ati na enem od prvih dveh fiziènih diskov.
Sicer bo LILO obvisel takoj po izpisu ,,LI``, ne glede na to, s kje ga
boste pognali.
Èe morate roèno nastaviti LILO, bo to vkljuèevalo spreminjanje
datoteke /etc/lilo.conf. Spodaj vam predstavljamo primer nastavitvene
datoteke za LILO, kjer je korenska particija Linuxa na /dev/hda2, in
MS-DOS name¹èen na /dev/hdb1 (na drugem trdem pogonu).
# LILO naj se namesti na /dev/hda kot primarni zagonski nalagalnik.
boot = /dev/hda
# Zagonska slika za namestitev; verjetno ne smete spreminjati tega.
install = /boot/boot.b
# Kitica za zagon Linuxa.
image = /vmlinuz # Jedro je v datoteki /vmlinuz.
label = linux # Naj mu bo ime "linux".
root = /dev/hda2 # Korenski datoteèni sistem bo na /dev/hda2.
vga = ask # Pozornik za naèin VGA.
append = "aha152x=0x340,11,7,1" # Dodaj to med zagonske izbire
# za odkritje krmilnika SCSI.
# Kitica za zagon MS-DOS.
other = /dev/hdb1 # To je particija MS-DOS.
label = msdos # Imenuje naj se "msdos".
table = /dev/hdb # Particijska tabela drugega pogona.
Ko ste enkrat popravili datoteko /etc/lilo.conf, po¾enite /sbin/lilo
kot root. To bo namestilo LILO na va¹ pogon. Pazite, da boste ¹e
enkrat pognali /sbin/lilo po vsakem prevajanju jedra, da boste
pravilno usmerili zagonski nalagalnik na sliko novega jedra (nekaj,
zaradi èesar si trenutno ¹e ne belite glave, a vseeno imejte na umu).
Poglejte kako uporabljamo izbiro append v datoteki /etc/lilo.conf, da
nastavimo zaganjalne parametre, kot smo to storili pri zagonu zagonske
diskete.
Zdaj lahko ponovno za¾enete va¹ sistem s trdega diska. Privzeto bo
nalagalnik LILO pognal prvi operacijski sistem, ki je naveden v
konfiguracijski datoteki, kar je v tem primeru Linux. Èe ¾elite
dobiti zagonski menu in izbrati drug operacijski sistem, ob zagonu
dr¾ite Shift ali Ctrl; videli boste pozornik kot je
Boot:
Tukaj vstavite ime operacijskega sistema, ki ga ¾elite zagnati (èe mu
le ustreza vrstica label v konfiguracijski datoteki; v tem primeru
linux ali msdos), ali pritisnete tipko Tab za seznam.
Zdaj denimo, da ¾elite pognati LILO kot sekundarni zagonski
nalagalnik; èe ¾elite zaganjati Linux z OS/2-jevim nalagalnikom Boot
Manager, na primer. Èe ¾elite zagnati particijo Linuxa z OS/2 Boot
Manager, morate, ¾al, ustvariti particijo z OS/2-jevim orodjem FDISK
(ne z Linuxovim), in jo formatirati kot FAT ali HPFS, da OS/2 sli¹i za
njo. (To je IBM, za vas.)
Èe naj LILO zaganja Linux pod nalagalnikom OS/2 Boot Manager, morate
le namestiti LILO na va¹ korenski datoteèni sistem Linuxa (v zgornjem
primeru, /dev/hda2). V tem primeru bo konfiguracijska datoteka za
LILO izgledala podobno:
boot = /dev/hda2
install = /boot/boot.b
compact
image = /vmlinuz
label = linux
root = /dev/hda2
vga = ask
Opazite spremembo vrstice boot. Ko boste pognali /sbin/lilo, boste
lahko dodali particijo Linuxa v Boot Manager. Ta mehanizem bo deloval
tudi za zagonske nalagalnike drugih operacijskih sistemov.
9. Administrativni podatki
9.1. Pogoji uporabe
Ta dokument je pravno za¹èitil (C) 1998 Eric S. Raymond. Lahko ga
prosto uporabljate, ¹irite in kopirate, èe upo¹tevate naslednje
pogoje:
* Ne opu¹èajte ali spreminjajte tega obvestila o pravicah
raz¹irjanja.
* Ne opu¹èajte ali spreminjajte ¹tevilke razlièice in datuma.
* Ne opu¹èajte ali spreminjajte kazalca na trenutno spletno razlièico
tega dokumenta.
* Razumljivo oznaèite vsake skrèene ali spremenjene razlièice kot
take.
Te omejitve slu¾ijo za¹èiti potencialnih bralcev pred starimi ali
pokvarjenimi razlièicami. Èe mislite, da imate dober razlog za izjemo,
me vpra¹ajte.
9.2. Zasluge
Moje hvale¾no priznanje Mattu D. Welshu, ki je izvirni avtor tega
spisa HOWTO. Odpravil sem veèino vsebine, odvisne od distribucije
Slackware, in osredotoèil ostanek tega spisa na namestitev s CD-ROM-a,
a velik del vsebine je ¹e vedno njegov.
Inaèica 4.1 je bila obilno izbolj¹ana z nekaterimi predlogi Davida
Shaoa <dshao@best.com>.
Dne 13. februarja 1999 je ta spis prevedel v sloven¹èino Roman Maurer
<roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.
distrib
>
Mandriva
>
9.1
>
ppc
>
media
>
contrib
>
by-pkgid
>
a24a69bc7ec7e91023248395f5bb5975
>
files
>
11
