Pogosto zastavljena vpra¹anja o Linuxu z odgovori
Robert Kiesling, rkiesling@mainmatter.com
2. januar 2000
_________________________________________________________________
To je slovenski prevod seznama pogosto zastavljenih vpra¹anj o Linuxu,
prostem, s standardom POSIX zdru¾ljivem jedru operacijskega sistema,
ki teèe na mnogih sodobnih raèunalni¹kih sistemih. Linux uporablja
prosto GNU-jevsko programje in sistemske pripomoèke, èeprav so na
voljo tudi komercialni programi. Linux je bil najprej napisan za
procesorje tipov 386/486/586 z vodili Intel/ISA, danes pa so na voljo
razlièice za procesorje Alpha, Sparc, MIPS, ARM, 680x0 in PPC ter
mnoge druge. (Glejte vpra¹anje ,,Kaj je Linux?`` ni¾je.) Ta spis naj
bi brali skupaj s serijo HOWTO-jev Dokumentacijskega projekta za
Linux. (Glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
dokumentacijo?`` in razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po
FTP-ju?``.) Vire informacij za Linux boste na¹li tudi v informacijskem
letaku INFO-SHEET in v META-FAQ, ki ju dobite na istih mestih. Prosim,
poglejte v ta dokumenta in razdelek ,,©e vedno niste odgovorili na
moje vpra¹anje!`` preden po¹ljete sporoèilo v novièarsko skupino. Ta
spis je dostopen tudi v formatih Postscript, HTML, DVI, SGML in v
tekstovnem formatu (glejte ,,Formati, v katerih so na voljo ta PZV``).
_________________________________________________________________
1. Uvod in splo¹ni podatki
* 1.1 Kaj je Linux?
* 1.2 Aktualno: Kateri popravki za leto 2000 so na voljo?
* 1.3 Kje naj zaènem?
* 1.4 Kak¹no programje podpira Linux?
* 1.5 Ali lahko Linux teèe na mojem raèunalniku? Kak¹na strojna
oprema je podprta?
* 1.6 Na katere procesorje je ¹e prenesen?
* 1.7 Koliko prostora na trdem disku potrebuje Linux?
* 1.8 Koliko pomnilnika potrebuje Linux?
* 1.9 Koliko pomnilnika lahko uporablja Linux?
* 1.10 Ali Linux podpira vodilo USB?
* 1.11 Je Linux v javni lasti? Pravno za¹èiten?
* 1.12 Je Linux Unix?
2. Omre¾ni viri
* 2.1 Kje lahko dobim zadnjo razlièico jedra?
* 2.2 Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?
* 2.3 Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?
* 2.4 Katere novièarske skupine o Linuxu obstajajo?
* 2.5 Kateri drugi spisku PZV so ¹e na voljo za Linux?
* 2.6 Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?
* 2.7 Nimam dostopa do FTP-ja. Kje lahko dobim Linux?
* 2.8 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?
* 2.9 Katere po¹tne liste obstajajo?
* 2.10 Kje so razlo¾ena pravna vpra¹anja o Linuxu?
* 2.11 Ali se novièarske skupine kje arhivirajo?
* 2.12 Kje lahko izvem kaj o Linuxu in problemu leta 2000?
* 2.13 Kje lahko izvem veè o temah, povezanih z varnostjo?
3. Zdru¾ljivost z ostalimi operacijskimi sistemi
* 3.1 Ali lahko Linux deli moj disk z DOS-om? OS/2? 386BSD? Windows
95?
* 3.2 Kako dostopam do datotek na dosovski particiji ali disketi?
* 3.3 Ali Linux podpira komprimirane datoteène sisteme ext2?
* 3.4 Ali lahko uporabim dosovski pogon, stisnjen s Stackerjem,
DBLSPC itd.?
* 3.5 Ali lahko v Linuxu dostopam do particij HPFS sistema OS/2?
* 3.6 Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov Amige?
* 3.7 Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov UFS (BSD, SysV
itd.)?
* 3.8 Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov SMB?
* 3.9 Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov Maca?
* 3.10 Ali lahko v Linuxu poganjam programe, pisane za Microsoft
Windows?
* 3.11 Kje lahko dobim informacije o zdru¾ljivosti z NFS?
* 3.12 Ali lahko v Linuxu uporabljam pisave True Type?
* 3.13 Kako lahko za¾enem Linux iz MS-DOS-a?
* 3.14 Kako za¾enem Linux z Boot Managerjem iz OS/2?
* 3.15 Kako lahko delim izmenjalno particijo (swap) med Linux in MS
Windows?
4. Datoteèni sistemi, diski in pogoni
* 4.1 Kako naj preprièam Linux, da bo delal z mojim diskom?
* 4.2 Kako lahko vrnem pobrisane datoteke (undelete)?
* 4.3 Kako lahko naredim rezervne kopije?
* 4.4 Kako lahko particiji (nedestruktivno) spremenim velikost?
* 4.5 Ali obstaja defragmenter za ext2fs ipd.?
* 4.6 Kako formatiram disketo in naredim na njej datoteèni sistem?
* 4.7 Ali Linux podpira navidezne datoteène sisteme kot je RAID?
* 4.8 Ali Linux podpira enkripcijo datoteènega sistema?
* 4.9 Dobivam grda sporoèila o inodih, blokih in podobno
* 4.10 Moje izmenjalno podroèje (swap) ne deluje.
* 4.11 Kako odstranim LILO, da bo moj sistem spet zaganjal DOS?
* 4.12 Zakaj ne morem uporabljati programa fdformat, razen, ko sem
root?
* 4.13 Moje particije ext2fs se preverjajo ob vsakem zagonu
* 4.14 Moj korenski datoteèni sistem lahko le berem!
* 4.15 Imam veliko datoteko /proc/kcore! Jo lahko pobri¹em?
* 4.16 AHA1542C ne dela z Linuxom
* 4.17 Kje lahko najdem datoteèni sistem z dnevniki?
5. Prenos, prevajanje in dobivanje programov
* 5.1 Kako prevedem programe?
* 5.2 Kako namestim GNU-jevsko programje?
* 5.3 Kje lahko dobim Javo?
* 5.4 Kako prenesem XXX na Linux?
* 5.5 Kaj je ld.so in kje ga dobim?
* 5.6 Kako nadgradim knji¾nice, ne da bi sesul svoj sistem?
* 5.7 Je ¾e kdo prenesel/prevedel/napisal XXX za Linux?
* 5.8 Ali lahko uporabljam kodo ali prevajalnik, preveden za 486 na
moji 386?
* 5.9 Kaj naredi gcc -O6?
* 5.10 Kje so datoteke linux/*.h in asm/*.h?
* 5.11 Pri prevajanju jedra dobivam sporoèila o napakah
* 5.12 Kako naredim deljeno knji¾nico?
* 5.13 Moje izvedljive datoteke so (zelo) velike.
* 5.14 Ali Linux podpira niti ali procese lightweight?
* 5.15 Kje lahko dobim lint za Linux?
* 5.16 Kje lahko najdem kermit za Linux?
* 5.17 V Linuxu ¾elim uporabljati kabelski modem
6. Re¹itve razliènih pogostih problemov
* 6.1 Povezava PPP ob po¹iljanju velikih datotek zamre
* 6.2 Ukaz free izvr¾e jedro (dumps core)
* 6.3 Kako lahko zasledujem vse svoje zaznamke v Netscapu?
* 6.4 Raèunalnik ka¾e napaèen èas
* 6.5 Skripti tipa setuid ne delujejo.
* 6.6 Prosti pomnilnik, ki ga sporoèi free, se manj¹a
* 6.7 Ko dodam pomnilnik, se sistem neznansko upoèasni
* 6.8 Nekateri programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.
* 6.9 Nekateri programi mi dovolijo prijavo brez gesla.
* 6.10 Moj raèunalnik deluje zelo poèasi, ko uporabljam GCC/X/...
* 6.11 Prijavim se lahko le kot root.
* 6.12 Moj zaslon je poln èudnih znakov namesto èrk.
* 6.13 Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da bi ga
popravil
* 6.14 Odkrila sem veliko varnostno luknjo v ukazu rm!
* 6.15 lpr(1) ali/in lpd(8) ne deluje.
* 6.16 Na dosovski particiji imajo datoteke napaèen datum
* 6.17 Kako preprièam LILO, da za¾ene sliko jedra?
* 6.18 Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje kartica PCMCIA
7. Kako naredim to ali izvem ono?
* 7.1 Kako vem, èe lahko moj notesnik poganja Linux?
* 7.2 Kako se lahko v tekstovnem naèinu pomikam nazaj?
* 7.3 Kako lahko preklapljam med navideznimi zasloni? Kako jih
omogoèim?
* 7.4 Kako nastavim èasovni pas?
* 7.5 Katero razlièico Linuxa in kak¹no ime raèunalnika uporabljam?
* 7.6 Kako vkljuèim ali izkljuèim izmet posmrtnih ostankov programov
(core dumps)?
* 7.7 Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?
* 7.8 Ali lahko z delitvijo prekinitev uporabljam veè kot 3
zaporedne prikljuèke?
* 7.9 Kako lahko osve¾im (na primer) sistemsko dokumentacijo za
Perl?
* 7.10 Kako naredim zagonsko disketo?
* 7.11 Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angle¹ko,
francosko itd.?
* 7.12 Kako zagotovim, da bo NumLock privzeto vkljuèen?
* 7.13 Kako nastavim (ali obnovim) uvodne terminalske barve?
* 7.14 Kako lahko uporabim veè kot 128 MB izmenjalnega prostora
(swap)?
8. Razliène informacije in odgovorjena vpra¹anja
* 8.1 Kako sprogramiram XYZ pod Linuxom?
* 8.2 Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?
* 8.3 Kaj pomeni tip datoteke .gz? In .tgz? In .bz2? In ... ?
* 8.4 Kaj pomeni angle¹ka kratica VFS?
* 8.5 Kej je devfs in kaj poène?
* 8.6 Kaj je BogoMip?
* 8.7 Kak¹na periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?
* 8.8 Koliko ljudi uporablja Linux?
* 8.9 Koliko ljudi uporablja Linux? (Redux.)
* 8.10 Kako naj izgovarjam ime ,,Linux``?
* 8.11 Kje je stran o hrani in Linuxu?
* 8.12 Kje lahko izvem veè o projektih prostega programja?
9. Najbolj pogosta sporoèila o napakah
* 9.1 Modprobe can't locate module, ``XXX'' in podobno
* 9.2 Unknown terminal type linux (neznan tip terminala linux) in
podobno.
* 9.3 lp1 on fire
* 9.4 INET: Warning: old style ioctl... called!
* 9.5 ld: unrecognized option '-m486'
* 9.6 GCC javi notranjo napako: Internal compiler error.
* 9.7 make pravi Error 139
* 9.8 shell-init: permission denied, ko se prijavim.
* 9.9 No utmp entry. You must exec ..., ko se prijavim.
* 9.10 Warning--bdflush not running.
* 9.11 Warning: obsolete routing request made.
* 9.12 EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.
* 9.13 EXT2-fs warning: maximal count reached.
* 9.14 EXT2-fs warning: checktime reached.
* 9.15 df izpi¹e Cannot read table of mounted filesystems.
* 9.16 fdisk izpi¹e Partition X has different physical/logical ...
* 9.17 fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary
* 9.18 fdisk izpi¹e partition n has an odd number of sectors.
* 9.19 mtools izpi¹e cannot initialize drive XYZ
* 9.20 Na zaèetku zaganjanja sistema: Memory tight
* 9.21 Moj sistemski dnevnik pravi `end_request: I/O error, ...'.
* 9.22 You don't exist. Go away.
10. Sistem X Window
* 10.1 Ali Linux podpira sistem X Windows?
* 10.2 Kje lahko dobim XF86Config za moj sistem?
* 10.3 Katera namizna okolja teèejo na Linuxu?
* 10.4 Prijave z xterm-om izgledajo èudno v who, finger.
* 10.5 Nikakor ne preprièam X Window, da bi pravilno deloval
11. Kako dobiti nadaljnjo pomoè?
* 11.1 ©e vedno niste odgovorili na moje vpra¹anje!
* 11.2 Kaj vkljuèiti v pro¹njo za pomoè
* 11.3 Nekomu bi rad pisal o moji te¾avi
12. Administrativni podatki in zahvale
* 12.1 Odziv je dobrodo¹el
* 12.2 Formati, v katerih so na voljo ta PZV
* 12.3 Avtorstvo in zahvale
* 12.4 Opozorilo in pravice raz¹irjanja
_________________________________________________________________
1. Uvod in splo¹ni podatki
1.1 Kaj je Linux?
Linux je jedro operacijskega sistema, ki je podoben in se obna¹a vsaj
tako dobro ali bolj¹e kot slavni operacijski sistem UNIX podjetja AT&T
Bell Labs. Linus Torvalds in ohlapno povezana skupina
prostovoljcev-hekerjev s celega Interneta so napisali (in ¹e pi¹ejo)
Linux iz niè. Ima vse lastnosti sodobnega, dozorelega operacijskega
sistema: pravo veèopravilnost, navidezni pomnilnik, delitev
programskih knji¾nic, nalaganje na zahtevo, deljene izvedljive
programe tipa copy-on-write, pravilno upravljanje pomnilnika in
omre¾no podporo TCP/IP.
Veèina ljudi pa se z izrazom ,,Linux`` sklicuje na zbirko jedra
operacijskega sistema, sistemsko programje in uporabni¹ke programe,
zato bomo besedo ,,Linux`` v tem spisu uporabljali tudi v tem
kontekstu.
Linux je prvotno tekel le na osebnih raèunalnikih s procesorji
386/486/586, kjer je za svoje potrebe uporabljal strojne posebnosti
procesorske dru¾ine 386 (segmente TSS in druge). Dandanes obstaja
mnogo prenosov Linuxa na druge arhitekture. (Glejte razdelek ,,Na
katere procesorje je ¹e prenesen?``.)
Za veè podrobnosti glejte Informativni letak za Linux. (Glejte
razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.)
Jedro Linuxa je distribuirano pod pogoji licence GNU General Public
Licence. (Glejte razdelek ,,Je Linux v javni lasti? Pravno
za¹èiten?``.)
Obstaja tudi zgodovinski arhiv vseh razlièic jedra Linuxa, dostopen na
http://ps.cus.umist.ac.uk/~rhw/kernel.versions.html.
1.2 Aktualno: Kateri popravki za leto 2000 so na voljo?
Zaenkrat je bil zaradi leta 2000 osve¾en cel kup paketov RPM za Red
Hat Linux. Podrobnosti in nadgradnje so na
http://www.redhat.com/support/errata/rh61-errata-bugfixes.html.
1.3 Kje naj zaènem?
Obstaja veliko razliènih distribucij Linuxa. V knjigi Matthewa Welsha
Installation and Getting Started (IGS) boste na¹li podatke o
posameznih pomembnej¹ih distribucijah in opise namestitev. Izvirnik
dobite na domaèi strani Dokumentacijskega projekta za Linux,
http://www.linuxdoc.org/, slovenski prevod pa na
http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/.
Nekatere informacije v IGS so ¾e malce stare. Novej¹a navodila za prvo
namestitev Linuxa so na domaèi strani LDP v spisu Installation HOWTO.
Preveden je tudi v sloven¹èino, najdete ga na
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html.
V ZDA in po svetu so se v zadnjega pol leta zaèele pojavljati na
policah mnogih knjigarn in raèunalni¹kih trgovin komercialne
distribucije Linuxa in tudi nekateri prodajalci strojne opreme zdaj
opremljajo sisteme s predname¹èenim Linuxom.
Zelo podroben namestitveni vodnik je objavljen na naslovu
http://heather.cs.ucdavis.edu/~matloff/linux.html.
Veèina distribucij je dostopna po anonimnem FTP-ju z razliènih
arhivnih mest za Linux. Glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux
po FTP-ju?``. Obstaja tudi veliko drugih distribucij, ki niso
raz¹irjane tako globalno, paè pa zado¹èajo posebnim lokalnim in
nacionalnim potrebam.
1.4 Kak¹no programje podpira Linux?
Linux podpira prevajalnik za C++ GCC, urejevalnik Emacs, grafièno
okolje X-Windows, vse standardne pripomoèke Unixa, omre¾ni protokol
TCP/IP (vkljuèno s SLIP in PPP) in na stotine programov, ki so jih
ljudje zanj prevedli ali prenesli od drugje.
Obstaja emulacija DOS-a, imenovana DOSEMU. Zadnja stabilna razlièica
je 0.98.3. Arhivi za FTP so na ftp://ftp.dosemu.org/dosemu/. Spletna
stran je http://www.dosemu.org/.
Emulator lahko poganja operacijski sistem DOS in nekatere (a ne vseh)
aplikacije za DOS. V datoteki README preberite, katero verzijo
programa dosemu morate dobiti. Glejte tudi datoteko DOSEMU-HOWTO
(trenutno je rahlo zastarela in ne pokriva zadnje razlièice programa),
ki jo dobite v imeniku ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
Veliko dela so razvijalci porabili tudi za emulator programov, ki
teèejo pod Microsoft Windows. (Glejte razdelek ,,Ali lahko pod Linuxom
poganjam programe za Microsoft Windows?``.)
Med prevajanjem jedra lahko vkljuèite emulacijsko kodo iBCS2 (Intel
Binary Compatibility Standard) za izvedljive datoteke tipov SVR4 ELF
in SVR3.2 COFF. Glejte informacije na naslovu
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/BETA/ibcs2/README.
Nekatera podjetja imajo na voljo komercialno programje, vkljuèno z
Motifom, WordPerfectom in Framemakerjem. Dostopnost teh programov
pogosto objavljajo v comp.os.linux.announce, poskusite pobrskati po
arhivih. (Glejte razdelek ,,Ali se novièarske skupine kje
arhivirajo?``.)
1.5 Ali lahko Linux teèe na mojem raèunalniku? Kak¹na strojna oprema je
podprta?
Za preizkus Linuxa potrebujete 386, 486 ali 586 z vsaj 2 MB RAM-a in
disketno enoto. Èe hoèete poèeti karkoli uporabnega, boste potrebovali
veè pomnilnika in diskovnega prostora, glejte razdelek ,,Koliko
pomnilnika potrebuje Linux?``.
Vodili VESA Local Bus in PCI sta podprti.
MCA (IBM-ovo vodilo) in trdi diski ESDI so veèinoma podprti. Dodatne
informacije o vodilu MCA in tem, katere kartice podpira Linux, najdete
na spletni strani Micro Channel Linux, http://www.dgmicro.com/mca/.
Glejte tudi razdelek ,,Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za
Linux?``.
Linux teèe na veèini dana¹njih prenosnikov, tudi s spodobnimi okni X.
Poglejte ¹e ,,Kako vem, èe lahko moj notesnik poganja Linux?``.
Podrobnosti o tem, katere PC-je, video kartice, diskovne krmilnike
itd. natanko podpira Linux, najdete v informativnem letaku INFO-SHEET
in spisu Hardware-HOWTO. (Glejte ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
dokumentacijo?``.)
Obstaja prenos Linuxa na 8086, znan kot Embeddable Linux Kernel Subset
(ELKS). To je 16-bitna podmno¾ica jedra za Linux, ki se bo v glavnem
uporabljala za zaprte sisteme. Za veè informacij glejte
http://www.linux.org.uk/Linux8086.html. Linux ne bo nikoli tekel
povsem gladko na 8086 ali 80286, saj potrebuje preklapljanje opravil
in pomnilni¹ko upravljanje, ki ga ta dva procesorja nimata.
Linux podpira multiprocesorsko zasnovo Intel MP. Glejte datoteko
Documentation/smp.tex v distribuciji izvorne kode jedra Linuxa.
Glejte vpra¹anje spodaj za (verjetno nepopoln) spisek strojnih
platform, na katerih lahko teèe Linux.
1.6 Na katere procesorje je ¹e prenesen?
Precej popoln seznam prenosov Linuxa je na spletnih naslovih
http://www.ctv.es/USERS/xose/linux/linux_ports.html in
http://www.linuxhq.com/dist-index.html.
V teku je projekt prenosa Linuxa na sisteme s procesorji serije 68000,
kot so Amige in Atariji. Pogosto zastavljena vpra¹anja (PZV) o tej
temi (Linux/m68K FAQ) so na naslovu
http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html. URL domaèe
strani projekta Linux/m68k je http://www.linux-m68k.org/.
Obstaja prenos Jesa Sorensena na m68k za raèunalnike Amiga, ki se
nahaja na ftp://sunsite.auc.dk/pub/os/linux/680x0/redhat/.
Namestitvena PZV za ta paket je zbral Ron Flory in so dostopna z
http://www.feist.com/~rjflory/linux/rh/.
Obstaja tudi po¹tna lista linux-680x0. (Glejte razdelek ,,Katere
po¹tne liste obstajajo?``.)
Projekt Linux-m68k je imel vèasih mesto za FTP na naslovu
ftp://ftp.phil.uni-sb.de/pub/atari/linux-68k, mogoèe pa je, da ga ni
veè.
Debian GNU/Linux prena¹ajo na raèunalnike Alpha, Sparc, PowerPC, in
ARM. Za vse te platforme obstajajo posebni elektronski spiski. Glejte
spletno stran http://www.debian.org/MailingLists/subscribe.
Pred kratkim se je preselila ena od strani projekta Linux PPC. Njen
naslov je http://www.linuxppc.org, naslov datoteènega arhiva pa
ftp://ftp.linuxppc.org/linuxppc/.
Podporna stran za Linux-PPC je na naslovu
http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/. Tu boste na¹li jedro sistema Linux.
Apple podpira razvijanje MkLinux-a za Power Mac-e. MkLinux temelji na
OSF in mikrojedru Mach. Glejte http://www.mklinux.apple.com/.
Dve strani za prenos Linuxa na raèunalnike iMac sta na
http://w3.one.net/~johnb/imaclinux/ in
http://www.imaclinux.net:8080/content/index.html
Na naslovu http://www.azstarnet.com/~axplinux/ je prenos Linuxa na
64-bitne DEC Alpha/AXP. O tem se govori na po¹tni listi na
vger.rutgers.edu. (Glejte razdelek ,,Katere po¹tne liste
obstajajo?``.)
Ralf Baechle razvija prenos na raèunalnike MIPS, prvotno na R4600 na
sistemih Deskstation Tyne. Arhiva za Linux-MIPS sta
ftp://ftp.fnet.fr/linux-mips in
ftp://ftp.linux.sgi.com/pub/mips-linux. Zainteresirani lahko po¹ljejo
svoja vpra¹anja in ponudbe pomoèi na < linux@waldorf-gmbh.de>.
Obstaja (ali pa vsaj je obstajal) tudi kanal MIPS na po¹tnem stre¾niku
Linux Activists in po¹tna lista linux-mips. (Glejte ,,Katere po¹tne
liste obstajajo?``.)
Trenutno potekata dva prenosa Linuxa na procesorsko dru¾ino ARM, eden
od njiju je za ARM3 kot v raèunalniku Acorn A5000 in vkljuèuje V/I
gonilnike za 82710/11 kot se spodobi. Drugi je za ARM610 v Acorn RISC
PC. Prenos Risc PC je trenutno v zaèetni ali srednji fazi, saj je
potrebno ponovno napisati veèino kode za upravljanje pomnilnika.
Prenos na A5000 je v zakljuèenem beta testiranju, kmalu bo iz¹la
uradna izdaja.
Veè novej¹ih informacij zvete v novièarski skupini
comp.sys.acorn.misc, PZV najdete na http://www.arm.uk.linux.org/.
Projekt Linux SPARC je trenutno zelo vroè. Obstajajo PZV, dostopna s
spletne strani Jima Minthe: Linux for SPARC Processors,
http://www.geog.ubc.ca/sparclinux.html. Arhivi SPARC/Linux so na
ftp://vger.rutgers.edu/pub/linux/Sparc.
Domaèa stran prenosa na UltraSPARC (,,UltraPenguin``) je na
http://sunsite.mff.cuni.cz/linux/ultrapenguin-1.0/.
Obstaja tudi prenos (imenovan ,,Hardhat``) na stroje SGI/Indy. URL je
http://www.linux.sgi.com/.
1.7 Koliko prostora na trdem disku potrebuje Linux?
Kak¹nih 10 MB za povsem minimalno namestitev, namenjeno le preizkusu
Linuxu in nièemur drugemu.
Namestitev, ki vsebuje grafièni sistem X lahko spravite v 80 MB.
Namestitev skoraj vseh datotek distribucije Debian GNU/Linux zavzame
okoli 500 MB do 1 GB, vkljuèno z izvorno kodo jedra, nekaj prostora za
uporabni¹ke datoteke in podroèji za spool.
Za namestitev komercialne distribucije Linuxa, ki ima namizno okolje z
grafiènim uporabni¹kim vmesnikom (GUI), komercialnim urejevalnikom
besedila in pisarni¹kim paketom, potrebujete pribli¾no dodatno 1 GB
prostora.
1.8 Koliko pomnilnika potrebuje Linux?
Vsaj 4 MB, a potem boste morali uporabiti posebne namestitvene
postopke, dokler ne boste imeli name¹èenega izmenjalnega podroèja
(swap) na disku. Linux lahko teèe udobno s 4 MB RAM-a, èeprav bodo
programi za X-windows tekli poèasneje, ker se bodo morali zaèasno
shraniti iz pomnilnika na disk.
Nekatere novej¹e aplikacije, npr. poznej¹e razlièice brkljalnika
Netscape, potrebujejo 64 MB fiziènega pomnilnika.
Obstaja tudi distribucija ,,Small Linux``, ki teèe na strojih z 2 MB
RAM-a. Poglejte v razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.
1.9 Koliko pomnilnika lahko uporablja Linux?
Veliko ljudi vpra¹uje, kako naj naslavljajo veè kot 64 MB pomnilnika,
kar je privzeta zgornja meja. V datoteko lilo.conf dodajte vrstico:
append="mem=XXM"
Tu je ,,XX`` kolièina pomnilnika v megabytih, na primer ,,128M``.
Podrobnosti boste na¹li v referenènem priroèniku programa lilo (man
lilo).
1.10 Ali Linux podpira vodilo USB?
Trenutno ne preveè. Na naslovu
http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/ je spletna stran,
posveèena tej temi. Preberite tudi razdelek ,,Kje na svetovnem spletu
lahko najdem zadeve za Linux?``.
1.11 Je Linux v javni lasti? Pravno za¹èiten?
Blagovna znamka ,,Linux`` je last Linusa Torvaldsa. Ker je jedro
za¹èitil z GNU-jevsko splo¹no licenco GNU General Public License, ga
lahko prosto kopirate, spreminjate in raz¹irjate, ne smete pa
postavljati dodatnih omejitev za nadaljnje raz¹irjanje, pa tudi
izvorno kodo, vkljuèno z izvorno kodo va¹ih sprememb, morate narediti
dostopno.
GNU GPL ni isto kot javna last (public domain). Podrobnosti najdete v
Copyright FAQ,
ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/law/copyright.
Vse podrobnosti so v datoteki COPYING, ki pride poleg izvorne kode
jedra Linuxa (verjetno jo imate v imeniku /usr/src/linux).
Licence pripomoèkov in programov, ki pridejo z namestitvijo, so lahko
razliène. Veèina kode je nastala pod projektom GNU (Free Software
Foundation), in je tudi pod GPL.
Morebitne razprave o GPL sodijo v gnu.misc.discuss in ne morebiti v
skupine hierarhije comp.os.linux.*.
Za druga pravna vpra¹anja berite razdelek ,,Kje so razlo¾ena pravna
vpra¹anja Linuxa?``.
1.12 Je Linux Unix?
Uradno ne, dokler ne opravi potrditvenih preizkusov skupine Open Group
in ne podpira doloèenih API-jev. Tudi med komercialnimi operacijskimi
sistemi je le malo tistih, ki zado¹èajo preizkusom Open Group. Za veè
informacij poglejte na http://www.unix-systems.org/what_is_unix.html.
[Bob Friesenhahn]
_________________________________________________________________
2. Omre¾ni viri
2.1 Kje lahko dobim zadnjo razlièico jedra?
Recite raje razlièice. Za starej¹e stroje so ¹e vedno na voljo jedra
veje 2.0. Zaradi upo¹tevanja Linusovega sistema sodih in lihih
razlièic, nosi zadnje stabilno jedro oznako 2.2.x. Popravki tega jedra
so popravki, ki odpravljajo hro¹èe. Aktivni razvoj poteka na veji
jedra 2.3.x in pred kratkim je bila zahtevana zamrznitev dodajanja
novih lastnosti zaradi prihajajoèega stabilnega jedra veje 2.4.
25. januarja 1999 je bilo izdano jedro Linuxa razlièice 2.2 in nekaj
dni zatem ¹e popravek 2.2.1. ©e vedno se objavljajo novej¹e razlièice,
v èasu tega pisanja je najnovej¹a 2.2.13. Novo jedro glede na
razlièice 2.0.x vsebuje ¹tevilne izbolj¹ave tako v dodanih mo¾nostih
kot v hitrosti.
Med mnogimi izbolj¹avami jedra 2.2 je slikovni izravnalnik (angl.
video framebuffer), hitrej¹e (èeprav veèje) upravljanje s pomnilnikom,
podpora veè strojne opreme, izbolj¹ana varnost in izbolj¹ana
zdru¾ljivost s standardom POSIX. V mnogih pogledih je jedro Linuxa
bolj¹e od komercialnih operacijskih sistemov.
Veè o odlikah jedra 2.2.x lahko izveste v neuradni izjavi za tisk na
naslovu http://www.tip.net.au/~edlang/linux/linux2.2pr.html.
Èe ¾elite pobrati izvorno kodo ali popravke novega jedra, se pove¾ite
s FTP na ftp.xx.kernel.org, kjer je ,,xx`` dvoèrkovna spletna oznaka
va¹e dr¾ave; se pravi ,,si`` za Slovenijo, ,,us`` za ZDA ali ,,de`` za
Nemèijo. Jedra razlièic 2.2.x so arhivirana v imeniku
pub/linux/kernel/v2.2, kot tudi popravki za predèasno izdane
razlièice. V Sloveniji boste torej uporabili naslov
ftp://ftp.xx.kernel.org/pub/linux/kernel/v2.2/. Izvorna koda jedra je
arhivirana kot datoteka .tar.gz in kot .tar.bz2.
Za prevajanje jedra 2.2 upo¹tevajte navodila iz kateregakoli
standardnega vira, kot bi storili za katerokoli drugo prilagojeno
jedro. Podimenik Documentation vsebuje tudi informacije tvorcev
razliènih podsistemov in gonilnikov in veèina teh informacij ni
prisotna nikjer drugje.
Èe ¾elite sodelovati pri razvoju jedra, so zadnja jedra 2.3 dostopna
tudi prek stre¾nika ftp.kernel.org. Zagotovo pa se prej prijavite na
po¹tno listo linux-kernel, da boste vedeli, kaj trenutno ¾e poènejo
ljudje. (Glejte ,,Katere po¹tne liste obstajajo?``.)
Dobra zgodba o naèrtovanih odlikah jeder 2.4 je na
http://features/linuxtoday.com/stories/8191.html.
2.2 Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?
Glejte naslednja mesta in mesta, ki jih zrcalijo:
* ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/doc/HOWTO/,
* ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/docs/HOWTO/,
* ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
Za popoln seznam arhivov FTP za Linux glejte razdelek ,,Kako dobim
stvari za Linux po FTP-ju?``.
Èe nimate dostopa do FTP-ja, poskusite uporabiti stre¾nike
FTP-po-po¹ti na <ftpmail@decwrl.dec.com>, <ftpmail@doc.ic.ac.uk> ali
<ftp-mailer@informatik.tu-muenchen.de>.
Popoln seznam HOWTO-jev in Mini-HOWTO-jev je na voljo na FTP mestih v
podroèju docs/HOWTO, datoteka HOWTO-INDEX, ali na spletu na
http://www.linuxdoc.org/. Spodaj je (morda nepopoln) seznam; sestavki,
oznaèeni z (*) so prevedeni tudi v sloven¹èino.
* 3Dfx-HOWTO
* AX25-HOWTO
* Access-HOWTO (*)
* Alpha-HOWTO
* Assembly-HOWTO
* Bash-Prompt-HOWTO
* Benchmarking-HOWTO
* Beowulf-HOWTO
* BootPrompt-HOWTO
* Bootdisk-HOWTO
* Busmouse-HOWTO
* CD-Writing-HOWTO (*)
* CDROM-HOWTO
* Chinese-HOWTO
* Commercial-HOWTO
* Config-HOWTO
* Consultants-HOWTO
* Cyrillic-HOWTO
* DNS-HOWTO
* DOS-Win-to-Linux-HOWTO (*)
* DOSEMU-HOWTO
* Danish-HOWTO
* Diskless-HOWTO
* Distribution-HOWTO
* ELF-HOWTO
* Emacspeak-HOWTO
* Esparanto-HOWTO
* Ethernet-HOWTO
* Finnish-HOWTO
* Firewall-HOWTO
* French-HOWTO
* Ftape-HOWTO
* GCC-HOWTO
* German-HOWTO
* Glibc2-HOWTO
* HAM-HOWTO
* HOWTO-INDEX
* Hardware-Compatibility-HOWTO
* Hebrew-HOWTO
* INFO-SHEET (*)
* IPCHAINS-HOWTO
* IPX-HOWTO
* IR-HOWTO
* ISP-Hookup-HOWTO
* Installation-HOWTO (*)
* Intranet-Server-HOWTO
* Italian-HOWTO
* Java-CGI-HOWTO
* Kernel-HOWTO (*)
* Keyboard-and-Console-HOWTO
* KickStart-HOWTO
* LinuxDoc+Emacs+Ispell-HOWTO
* META-FAQ
* MGR-HOWTO
* MILO-HOWTO
* Mail-HOWTO
* MIPS-HOWTO
* Modem-HOWTO
* Multi-Disk-HOWTO
* Multicast-HOWTO
* NET-3-HOWTO
* NFS-HOWTO
* NIS-HOWTO
* Networking-Overview-HOWTO
* Optical-Disk-HOWTO
* Oracle-HOWTO
* PCI-HOWTO
* PCMCIA-HOWTO
* PPP-HOWTO (*)
* PalmOS-HOWTO
* Parallel-Processing-HOWTO
* Plug-and-Play-HOWTO
* Polish-HOWTO
* Portuguese-HOWTO
* PostgreSQL-HOWTO
* Printing-HOWTO (*)
* Printing-Usage-HOWTO (*)
* Quake-HOWTO
* RPM-HOWTO (*)
* Reading-List-HOWTO
* Root-Raid-HOWTO
* SCSI-Programming-HOWTO
* SMB-HOWTO
* SRM-HOWTO
* Security-HOWTO
* Serial-HOWTO
* Serial-Programming-HOWTO
* Shadow-Password-HOWTO
* Slovenian-HOWTO (*)
* Software-Building-HOWTO
* Software-Release-Practice-HOWTO
* Sound-HOWTO
* Sound-Playing-HOWTO
* Spanish-HOWTO
* TclTk-HOWTO
* TeTeX-HOWTO (*)
* Text-Terminal-HOWTO
* Thai-HOWTO
* Tips-HOWTO (*)
* UMSDOS-HOWTO
* UPS-HOWTO
* UUCP-HOWTO
* Unix-and-Internet-Fundamentals-HOWTO
* User-Group-HOWTO
* VAR-HOWTO
* VME-HOWTO
* VMS-to-Linux-HOWTO
* Virtual-Services-HOWTO
* WWW-HOWTO
* WWW-mSQL-HOWTO
* XFree86-HOWTO (*)
* XFree86-Video-Timings-HOWTO
* X-Window-User-HOWTO
Naslednje datoteke Mini-HOWTO so dostopne z naslova
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/mini/:
* 3-Button-Mouse
* ADSM-Backup
* Asymmetric-Digital-Subscriber-Loop-(ASDL)
* AI-Alife
* Advocacy
* Alsa Sound
* Apache SSL PHP/FI frontpage
* Automount
* Backup-With-MSDOS
* Battery-Powered
* Boca
* BogoMips
* Bridge
* Bridge+Firewall
* Bzip2
* Cable-Modem
* Cipe+Masquerading
* Clock
* Coffee
* Colour-ls
* Cyrus-IMAP
* DHCP
* DPT-Hardware-RAID
* Dial-On-Demand
* Diald
* Dynamic-IP-Hacks
* Ext2fs-Undeletion
* Fax-Server
* Firewall-Piercing
* GIS-GRASS
* GTEK-BBS-550
* Hard-Disk-Upgrade
* IO-Port-Programming
* IP-Alias
* IP-Masquerade
* IP-Subnetworking
* ISP-Connectivity
* Install-From-ZIP
* Key-Setup
* LBX
* LILO
* Large-Disk
* Leased-Line
* Linux+DOS+Win95+OS2
* Linux+FreeBSD
* Linux+NT-Loader
* Linux+Win95
* Loadlin+Win95
* Mac-Terminal
* Mail-Queue
* Mail2News
* Man-Page
* Modules
* Multiboot-using-LILO
* NCD-X-Terminal
* NFS-Root
* NFS-Root-Client
* Netrom-Node
* Netscape+Proxy
* Netstation
* News-Leafsite
* Offline-Mailing
* PLIP
* Partition
* Partition-Rescue
* Path
* Pre-installation-Checklist
* Process-Accounting
* Proxy-ARP-Subnet
* Public-Web-Browser
* Qmail+MH
* Quota
* RCS
* RPM+Slackware
* RedHat-CD
* Remote-Boot
* Remote-X-Apps
* SLIP-PPP-Emulator
* Sendmail+UUCP
* Secure-POP-via-SSH
* Small-Memory
* Software-RAID
* Soundblaster-AWE
* StarOffice
* Term-Firewall
* TkRat
* Ultra-DMA
* Update
* Upgrade
* VAIO
* Vesafb
* VPN
* Visual-Bell
* Windows-Modem-Sharing
* WordPerfect
* X-Big-Cursor
* XFree86-XInside
* Xterm-Title
* ZIP-Drive
* ZIP-Install
Naslednja HOWTO-ja se ne raz¹irjata v vseh formatih, saj trenutna
razlièica paketa SGML Tools ne zna formatirati njunih slik in tabel:
* The High Availability HOWTO
* The Graphics mini-HOWTO
Obstajajo tudi prevodi nekaterih HOWTO-jev. Ti so dostopni z mesta
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/translations/ in zrcal po
svetu. Dostopni so prevodi v naslednje jezike:
* franco¹èina (fr),
* gr¹èina (el),
* hrva¹èina (hr),
* italijan¹èina (it),
* indonezij¹èina (id),
* japon¹èina (ja),
* kitaj¹èina (zh),
* korej¹èina (ko),
* nem¹èina (de),
* polj¹èina (pl),
* sloven¹èina (sl),
* ¹pan¹èina (es),
* ¹ved¹èina (sv),
* tur¹èina (tr).
HOWTO-ji so tudi na Omre¾ju, na domaèi strani projekta Linux
Documentation Project, http://www.linuxdoc.org/.
Slovenske prevode HOWTO-jev v razliènih formatih najdete na
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/ ali v ,,¾ivi obliki`` na
spletnem naslovu http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/.
Veèina teh sestavkov je vedno v nastajanju. Èe bi radi napisali enega
od njih, stopite v stik s Timothyjem Bynumom,
<tjbynum@metalab.unc.edu> koordinatorjem HOWTO-jev. Datoteka
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/HOWTO-INDEX vsebuje navodila za
pisanje HOWTO-ja. Na spletni strani
http://wallybox.cei.net/~tjbynum/HOWTO/projects najdete trenutne
popravke in dodatke spisov HOWTO.
Zbirka vodnikov The Guide Series, ki jih izdaja Linux Documentation
Project je dostopna na http://www.linuxdoc.org/ in tudi na slovenskem
zrcalu http://sunsite.fri.uni-lj.si/ftp/linux/LDP/. Prosim, preberite
jih, èe ste novinec v svetu Unixa in Linuxa.
In, seveda, precej ljudje je pisalo dokumentacijo neodvisno od LDP:
* Kurt Seifried: Linux Administrators Security Guide,
http://www.freek.com/lasg/,
* Newbie's Linux Manual, http://www.linuxdoc.org/nlm/,
* One-Page Linux Manual, http://www.powerup.com.au/~squadron/,
* Short beginners' manual for Linux. Priroènik je dostopen tudi v
nizozem¹èini.
http://www.stuwww.kub.nl/people/b.vannunen/linux-man.php3.
* Alex Buell: The Virtual Framebuffer HOWTO,
http://www.tahallah.demon.co.uk/programming/prog.html.
* Peter Kleiweg: X11 & TrueType Fonts,
http://www.let.rug.nl/~kleiweg/.
Pogosto zastavljena vpra¹anja (FAQ) za razvijalce jedra Linuxa so na
http://www.tux.org/lkml/.
O upravljanju Linuxa s pomnilnikom, vkljuèno s finimi nastavitvami
zmogljivosti izveste na spletni strani Rika van Riela na
http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/.
Spis Linux Consultants HOWTO navaja imenik svetovalcev za Linux na
naslovu http://www.linuxports.com/.
Spletna stran Gary's Encyclopedia na naslovu
http://members.aa.net/~swear/pedia/index.html navaja prek 4.000 z
Linuxom povezanih povezav.
Obstaja tudi spisek PZV posebej za distribucijo Red Hat Linux, najdete
ga na naslovu http://www.best.com/~aturner/RedHat-FAQ/faq_index.html.
Ah, da ... Domaèo stran tega sestavka PZV (privzeto Linux FAQ) omogoèa
podpora Mainmatter Press, http://www.mainmatter.com/. Slovenski prevod
je dostopen prek
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html.
2.3 Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?
Poleg domaèe strani Dokumentacijskega projekta za Linux
http://www.linuxdoc.org/ je ¹e mnogo strani, ki ponujajo informacije o
Linuxu za zaèetnike in izku¹ene uporabnike.
Ti dve spletni strani ponujata ¹e posebej dobro izhodi¹èe za iskanje
splo¹nih informacij o Linuxu: domaèa stran Linux International na
http://www.li.org/ in domaèa stran Linuxa na http://www.linux.org/, ki
jo ureja Linux Online.
Obe ti strani ponujata povezave na druge strani, splo¹ne informacije,
podatke o distribucijah in novemu programju, dokumentacijo in novice.
Poleg teh je tukaj zagotovo nepopoln seznam nekaterih spletnih
stranih, posveèenih Linuxu:
* AboutLinux.com. http://www.aboutlinux.com/.
* Adventures in Linux Programming.
http://members.xoom.com/rpragana/,
* Dave Central Linux Software Archive.
http://linux.davecentral.com/,
* Ext2 File System capabilities (osnutek),
http://pocket.fluff.org/~mrw/linux/ext2.txt,
* Free Unix Giveaway List. http://visar.csustan.edu/giveaway.html.
Na¹teva ponudbe brezplaènih CD-jev z Linuxom. Seznam je dostopen
tudi prek e-po¹te, èe na naslov axel@visar.csustan.edu po¹ljete
sporoèilo s predmetom send giveaway_list.
* Information on Linux in corporate environments.
www.smartstocks.com/linux.html,
* Jeanette Russo's Linux Newbie Information.
http://www.stormloader.com/jrusso2/index.html.
* JustLinux.com. http://www.justlinux.com/,
* LinuxArtist.org. http://www.linuxartist.org/,
* Linux Cartoons.
http://www.cse.unsw.edu.au/~conradp/linux/cartoons/,
* linuXChiX.org. http://www.linuxchix.org/,
* Linux Educational Needs Posting Page.
http://www.slip.net/~brk/linuxedpp.htm,
* Linux in Business: Case Studies,
www.bynari.com/collateral/case_studies.html,
* Linux Inside, http://www.linuxinside.org/,
* Linux Links, http://www.linuxlinks.com/,
* Linux Memory Management Home Page,
http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/,
* Linux Newbie Project, http://kusma.hypermart.net/,
* Linux on the Thinkpad 760ED, http://www.e-oasis.com/linux-tp.html,
* Linux Parallel Port Home Page,
http://www.torque.net/linux-pp.html,
* Linux MIDI & Sound Applications, http://sound.condorow.net/,
* Linux Start, http://www.linuxstart.com/,
* Linux Tips and Tricks Page, http://www.patoche.org/LTT/,
* Linux Today PR. http://www.linuxpr.com/,
* My Linux Contributions by Richard Gooch,
http://www.atnf.csiro.au/~rgooch/linux/,
* Micro Channel Linux Web Page, http://www.dgmicro.com/mca/,
* Parallel port scanners and SANE,
http://www2.prestel.co.uk/hex/scanners.html,
* PegaSoft Portal, http://www.vaxxine.com/pegasoft/portal/,
* SearchLinux, http://www.searchlinux.com/,
* USB Linux Home Page, http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/,
* VLUG: The Virtual Linux Users Group, http://www.vlug.com/.
V Sloveniji lahko zaènete brskati s spletnimi stranmi Dru¹tva
uporabnikov Linuxa na http://www.lugos.si/, kjer najdete tudi
vzdr¾evan arhiv nadaljnjih povezav.
2.4 Katere novièarske skupine o Linuxu obstajajo?
Novièarska skupina comp.os.linux.announce je moderirana skupina,
namenjena najavam; èe nameravate uporabljati Linux, jo skoraj morate
brati: vsebuje informacije o novih izdajah programja, novih prenosih,
sestankih uporabni¹kih skupin in komercialnih izdelkih. To je tudi
edina skupina, ki lahko prena¹a komercialna sporoèila. Prispevke za to
skupino lahko po¹ljete po e-po¹ti na <linux-announce@news.ornl.gov>.
Skupina comp.os.linux.announce pa se ne arhivira na Dejanews ali na
Altavisti. Vse ka¾e, da je edini arhiv te skupine na
http://www.iki.fi/mjr/linux/cola.html.
Tudi skupine hierarhije comp.os.linux.* so vredne branja - morda boste
opazili, da so nekateri splo¹ni problemi nastali ¹ele v zadnjem èasu
in jih dokumentacija ¹e ne vsebuje, paè pa so opisani in re¹eni v
novièarskih skupinah. Skupine zgornje hierarhije so:
* comp.os.linux.advocacy,
* comp.os.linux.development.apps,
* comp.os.linux.development.system,
* comp.os.linux.hardware,
* comp.os.linux.m68k,
* comp.os.linux.misc,
* comp.os.linux.networking,
* comp.os.linux.setup,
* comp.os.linux.x.
Ne pozabite, da je Linux zdru¾ljiv s standardom POSIX, in bo zato
relevantna tudi veèina stvari iz skupin comp.unix.* in
comp.windows.x.*. Opazili boste, da so te skupine pravo ¹tartno mesto,
razen za razglabljanja o strojnih posebnosti in kak¹nih obskurnih
nizko-nivojskih tehniènih vpra¹anj.
Prosim, preberite razdelek ,,©e vedno niste odgovorili na moje
vpra¹anje!`` preden po¹ljete sporoèilo v Usenet. Po¹iljanje istega
sporoèila v veè skupin hierarhije comp.os.linux.* je navadno slaba
ideja.
Morda obstajajo tudi podporne skupine za Linux v va¹i organizaciji ali
na va¹em podroèju. Najprej vpra¹ajte njih. V Sloveniji obstaja domaèa
stran Dru¹tva uporabnikov Linuxa LUGOS na http://www.lugos.si/ in
naslednje novièarske skupine, posveèene Unixu:
* si.org.lugos,
* si.comp.unix,
* bbs.fido38.unix.
Glejte tudi poglavje ,,Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim
informacije?``.
Obstajajo tudi regionalne in lokalne novièarske skupine, morda se vam
zdi manj¹i promet v njih bolj znosen. Francoska skupina je
fr.comp.os.linux. Nem¹ka je de.comp.os.linux. V Avstraliji poskusite
aus.computers.linux. Na Hrva¹kem obstaja skupina hr.comp.linux. V
Italiji, it.comp.linux.
2.5 Kateri drugi spisku PZV so ¹e na voljo za Linux?
Obstaja precej spiskov pogosto zastavljenih vpra¹anj o razliènih
posebnih temah, povezanih z Linuxom. Nekateri od njih so:
* A FAQ for new users.
http://homes.arealcity.com/swietanowski/LinuxFAQ/.
* GNU Emacs. http://www.lerner.co.il/emacs/faq-body.shtml.
* GNU Linux in Science and Engineering.
http://members.home.net/scieng/.
* Gnus 5.x. http://www.ccs.neu.edu/software/contrib/gnus/.
2.6 Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?
Obstajajo trije glavni arhivi za Linux:
* ftp://ftp.funet.fi/pub/OS/Linux/ (Finska),
* ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/ (ZDA),
* ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/ (ZDA).
Najbolj¹e mesto za nabavo jedra sistema Linux je
ftp://ftp.kernel.org/pub/linux/kernel/. Linus Torvalds odlo¾i veèino
zadnjih verzij jedra prav na to mesto.
Distribucija Debian je dostopna na naslovu
ftp://ftp.debian.org/pub/debian/, distribucija Red Hat na
ftp://ftp.redhat.com/, distribucija Linux Slackware pa na
ftp://ftp.cdrom.com/.
Distribucija Small Linux, ki jo lahko poganjate v 2 MB RAM, je
dostopna prek http://smalllinux.netpedia.net/.
Vsebina teh mest se zrcali (prepi¹e, pribli¾no enkrat dnevno) na
veliko drugih mest. Prosim, uporabite mesto, ki vam je najbli¾je -
datoteke boste prenesli hitreje in manj obremenili omre¾je.
* ftp://ftp.fpp.uni-lj.si/pub/linux/ (FPP, Portoro¾, Slovenija)
* ftp://ftp.sun.ac.za/pub/linux/sunsite/ (Ju¾na Afrika)
* ftp://ftp.is.co.za/linux/sunsite/ (Ju¾na Afrika)
* ftp://sunsite.ust.hk/pub/Linux/ (Hong Kong)
* ftp://ftp.spin.ad.jp/pub/linux/ (Japonska)
* ftp://ftp.nuri.net/pub/Linux/ (Koreja)
* ftp://ftp.jaring.my/pub/Linux/ (Malezija)
* ftp://ftp.nus.sg/pub/unix/Linux/ (Singapur)
* ftp://ftp.nectec.or.th/pub/mirrors/linux/ (Tajska)
* ftp://mirror.aarnet.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
* ftp://sunsite.anu.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
* ftp://ftp.monash.edu.au/pub/linux/ (Avstralija)
* ftp://ftp.univie.ac.at/systems/linux/sunsite/ (Avstrija)
* ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/UNIX/linux/ (Èe¹ka)
* ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/sunsite/ (Finska)
* ftp://ftp.univ-angers.fr/pub/Linux/ (Francija)
* ftp://ftp.iut-bm.univ-fcomte.fr (Francija)
* ftp://ftp.ibp.fr/pub/linux/sunsite/ (Francija)
* ftp://ftp.loria.fr/pub/linux/sunsite/ (Francija)
* ftp://ftp.dfv.rwth-aachen.de/pub/linux/sunsite/ (Nemèija)
* ftp://ftp.germany.eu.net/pub/os/Linux/Mirror.SunSITE/ (Nemèija)
* ftp://ftp.tu-dresden.de/pub/Linux/sunsite/ (Nemèija)
* ftp://ftp.uni-erlangen.de/pub/Linux/MIRROR.sunsite/ (Nemèija)
* ftp://ftp.gwdg.de/pub/linux/mirrors/sunsite/ (Nemèija)
* ftp://ftp.rz.uni-karlsruhe.de/pub/linux/mirror.sunsite/ (Nemèija)
* ftp://ftp.ba-mannheim.de/pub/linux/mirror.sunsite/ (Nemèija)
* ftp://ftp.uni-paderborn.de/pub/Mirrors/sunsite.unc.edu/ (Nemèija)
* ftp://ftp.uni-rostock.de/Linux/sunsite/ (Nemèija)
* ftp://tp.rus.uni-stuttgart.de/pub/unix/systems/linux/MIRROR.sunsit
e/ (Nemèija)
* ftp://ftp.uni-tuebingen.de/pub/linux/Mirror.sunsite/ (Nemèija)
* ftp://ftp.kfki.hu/pub/linux/ (Mad¾arska)
* ftp://linux.italnet.it/pub/Linux/ (Italija)
* ftp://ftp.unina.it/pub/linux/sunsite/ (Italija)
* ftp://giotto.unipd.it/pub/unix/Linux/ (Italija)
* ftp://cnuce-arch.cnr.it/pub/Linux/ (Italija)
* ftp://ftp.flashnet.it/mirror2/sunsite.unc.edu/ (Italija)
* ftp://ftp.nijenrode.nl/pub/linux/ (Nizozemska)
* ftp://ftp.LeidenUniv.nl/pub/linux/sunsite/ (Nizozemska)
* ftp://ftp.nvg.unit.no/pub/linux/sunsite/ (Norve¹ka)
* ftp://sunsite.icm.edu.pl/pub/Linux/sunsite.unc.edu/ (Poljska)
* ftp://ftp.rediris.es/software/os/linux/sunsite/ (©panija)
* ftp://sunsite.rediris.es/software/linux/ (©panija)
* ftp://ftp.cs.us.es/pub/Linux/sunsite-mirror/ (©panija)
* ftp://ftp.etse.urv.es/pub/mirror/linux/ (©panija)
* ftp://ftp.etsimo.uniovi.es/pub/linux/ (©panija)
* ftp://ftp.luna.gui.es/pub/linux.new/ (©panija)
* ftp://ftp.metu.edu.tr/pub/linux/sunsite/ (Turèija)
* ftp://unix.hensa.ac.uk/mirrors/sunsite/pub/Linux/ (Zdru¾eno
kraljestvo)
* ftp://ftp.maths.warwick.ac.uk/mirrors/linux/sunsite.unc-mirror/
(Zdru¾eno kraljestvo)
* ftp://ftp.idiscover.co.uk/pub/Linux/sunsite.unc-mirror/ (Zdru¾eno
kraljestvo)
* ftp://sunsite.doc.ic.ac.uk/packages/linux/sunsite.unc-mirror/
(Zdru¾eno kraljestvo)
* ftp://ftp.dungeon.com/pub/linux/sunsite-mirror/ (Zdru¾eno
kraljestvo)
* ftp://ftp.io.org/pub/mirrors/linux/sunsite/ (Kanada)
* ftp://ftp.cc.gatech.edu/pub/linux/ (ZDA)
* ftp://ftp.cdrom.com/pub/linux/sunsite/ (ZDA)
* ftp://ftp.siriuscc.com/pub/Linux/Sunsite/ (ZDA)
* ftp://ftp.engr.uark.edu/pub/linux/sunsite/ (ZDA)
* ftp://ftp.infomagic.com/pub/mirrors/linux/sunsite/ (ZDA)
* ftp://linux.if.usp.br/pub/mirror/sunsite.unc.edu/pub/Linux/
(Brazilija)
* ftp://farofa.ime.usp.br/pub/linux/ (Brazilija)
Vsa zrcala ne zrcalijo vseh izvornih mest. Nekatera zrcala imajo lahko
tudi datoteke, ki sicer niso dostopne na izvornih treh mestih.
2.7 Nimam dostopa do FTP-ja. Kje lahko dobim Linux?
Najla¾je je verjetno poiskati prijateljico z dostopom do FTP-ja. Èe je
v va¹i bli¾ini kak¹na uporabni¹ka skupina Linuxa, vam bodo morda oni
pomagali. V Sloveniji lahko pi¹ete na <lugos@lugos.si>.
Èe imate zelo hitro e-po¹tno povezavo, lahko poskusite stre¾nike
FTP-po-po¹ti (FTP-by-mail) na naslovih <ftpmail@ftp.sunet.se>,
<ftpmail@garbo.uwasa.fi> ali <ftpmail@ftp.uni-stuttgart.de>.
Linux lahko dobite tudi po obièajni po¹ti ali kar v va¹i priljubljeni
prodajalni na CD-ROM-u. Datoteki
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Installation-HOWTO in (
prevod) ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Distribution-HOWTO
vsebujeta podatke o teh distribucijah.
2.8 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?
Po e-po¹ti lahko dobite povzetek skupine comp.os.linux.announce.
Po¹ljite besedo "subscribe" (brez narekovajev) v telesu sporoèila na
naslov <linux-announce-REQUEST@news-digests.mit.edu>. Naroèilo tega
elektronskega spiska je dobra ideja, saj prena¹a pomembne informacije
in dokumentacijo o Linuxu.
Prosim, uporabljajte naslove tipa *-request za va¹e prijave in odjave;
po¹ta na druge naslove bo po nepotrebnem smetila novièarsko skupino!
2.9 Katere po¹tne liste obstajajo?
Razvijalci Linuxa trenutno uporabljajo predvsem stre¾nik Majordomo na
<majordomo@vger.rutgers.edu>. Po¹ljite sporoèilo z besedo ,,lists``
(brez narekovajev) v telesu sporoèila in dobili boste seznam vseh
tamkaj¹njih po¹tnih list. Èe potrebujete pomoè pri prijavi ali odjavi,
po¹ljite besedo ,,help``.
Prosim, ne po¹iljajte na te liste stvari, ki tja ne sodijo! Veèino teh
list uporabljajo razvijalci Linuxa za pogovore o tehniènih vpra¹anjih
in nadaljnjem razvoju. Te liste niso namenjene vpra¹anjem novincev,
oglasom ali javnim objavam, ki niso neposredno povezane s tematiko
liste. Javnim objavam je mesto na comp.os.linux.announce. Gre za
skupno spletno politiko. Èe ne boste upo¹tevali tega napotka, vas bodo
zelo verjetno nadrli in zatrli.
Obstaja sicer po¹tna lista linux-newbie, kjer ,,nobeno vpra¹anje ni
preneumno``, a jo ¾al spremlja premalo izku¹enih uporabnikov, tako da
ima bolj majhen promet.
Obstaja mnogo razliènih po¹tnih list o Linuxu, ki jih najdete na
http://www.onelist.com/. Pojdite na stran s kategorijami in izberite
,,Linux``.
V Sloveniji deluje ¹est po¹tnih list Dru¹tva uporabnikov Linuxa LUGOS:
* lugos-list, namenjena vsem uporabnikom Linuxa,
* lugos-slo, namenjena slovenizaciji Linuxa,
* lugos-prog, namenjena programiranju Linuxa,
* lugos-help, namenjena skupini za pomoè zaèetnikom,
* lugos-sec, namenjena varnostnim vpra¹anjem,
* lugos-bla, èvekanje o Linuxu.
Na njih se prijavite tako, da po¹ljete po¹to na naslov
<majordomo@lugos.si>. Predmet tega sporoèila ni pomemben, v telo
sporoèila pa napi¹ite npr.:
subscribe lugos-list
Veè informacij izveste na naslovu
http://www.lugos.si/delo/mailinglista.html.
2.10 Kje so razlo¾ena pravna vpra¹anja o Linuxu?
Na po¹tni listi linux-legal, seveda. Nanjo in ¹e na mnoge druge liste
o Linuxu se lahko prijavite tako, da za zaèetek po¹ljete sporoèilo z
besedo ,,help`` na majordomo@vger.rutgers.edu.
2.11 Ali se novièarske skupine kje arhivirajo?
Novièarske skupine Useneta o Linuxu se arhivirajo na spletnih straneh
http://www.dejanews.com/ in http://altavista.digital.com/.
Arhiv http://www.reference.com/ do nadaljnega ni dostopen, domnevno
zaradi pomanjkanja podpore.
Arhiv skupine comp.os.linux.announce je na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-announce.archive. Zrcali se
iz ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet, ki arhivira tudi comp.os.linux,
comp.os.linux.development.apps in comp.os.linux.development.system.
Na svetovnem spletu je ,,lahko dostopen`` arhiv skupine
comp.os.linux.announce na naslovu
http://www.leo.org/archiv/unix/linux/. Podpira tudi iskanje in
brkljanje.
Liste dru¹tva LUGOS se arhivirajo na http://www.mail-archive.com/.
2.12 Kje lahko izvem kaj o Linuxu in problemu leta 2000?
Ljudje s projekta Debian/GNU Linux imajo izjavo o tem na svoji spletni
strani http://www.debian.org/.
Linux v bistvu uporablja knji¾nice, ki shranjujejo datume kot 32-bitna
cela ¹tevila, ki ¹tejejo sekunde od leta 1970. Ta ¹tevec se ne bo
obrnil do leta 2038, do takrat pa bodo (upajmo) programerji knji¾nic
nadgradili sistemsko programje, da bo shranjevalo datume v 64-bitna
cela ¹tevila.
To seveda ne pomeni, da aplikacije niso dovzetne na problem leta 2000,
èe uporabljajo nestandardne knji¾niène rutine.
Ustanova Free Software Foundation vzdr¾uje spletno stran, posveèeno
problemom leta 2000 (Y2K) v GNU-jevskem programju. Najdete jo na
http://www.fsf.org/software/year2000.html.
Za splo¹ne pogovore o problemih leta 2000 obstaja tudi novièarska
skupina Useneta comp.software.year-2000.
2.13 Kje lahko izvem veè o temah, povezanih z varnostjo?
Oglejte si spletno stran http://www.rootshell.com/, ki ponuja
informacije o varnostnih te¾avah in programski opremi za njihovo
odpravljanje.
_________________________________________________________________
3. Zdru¾ljivost z ostalimi operacijskimi sistemi
3.1 Ali lahko Linux deli moj disk z DOS-om? OS/2? 386BSD? Windows 95?
Da. Linux uporablja standardno particijsko shemo MS-DOS-a, zato lahko
deli va¹ disk z drugimi operacijskimi sistemi. Vendar pozor, nekateri
drugi operacijski sistemi morda niso povsem zdru¾ljivi. Na primer,
DOS-ova FDISK.EXE in FORMAT.EXE lahko prepi¹eta podatke na particiji z
Linuxom, ker vèasih nepravilno uporabljata particijske podatke z
zagonskega sektorja namesto s particijske tabele.
Da bi programom prepreèili tak¹no poèetje, ka¾e napolniti z nièlami (v
Linuxu) zaèetek particijske tabele, ki ste jo naredili, preden
uporabite MS-DOS (ali karkoli) in jo formatirate. Napi¹ite:
$ dd if=/dev/zero of=/dev/hdXY bs=512 count=1
kjer je hdXY ustrezna particija; npr. hda1 za prvo particijo na prvem
disku IDE.
Linux lahko bere in pi¹e datoteke na va¹ih dosovskih ali OS/2-jevskih
particijah in disketah tipa FAT. Pri tem uporablja dosovski datoteèni
sistem, vgrajen v jedro, ali paket mtools. Nekatera jedra so lahko
prevedena tudi s podporo za datoteèni sistem VFAT, ki jih uporabljajo
Windows 9x in Windows NT.
Poroèajo o gonilniku pod licenco GPL za OS/2, ki lahko bere in pi¹e po
particijah ext2 za Linux.
Informacije o podpori datoteènemu sistemu FAT32 najdete na
http://bmrc.berkeley.edu/people/chaffee/fat32.html.
Glejte razdelek ,,Katero programje podpira Linux?`` za podrobnosti in
status emulatorjev za DOS, MS Windows in System V.
Glejte tudi razdelke ,,Ali lahko Linux dostopa do Amiginih datoteènih
sistemov?``, ,,Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov UFS
(BSD, SysV itd.)?``, ,,Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov
SMB?`` in ,,Ali lahko Linux dostopa do Macovih datoteènih sistemov?``.
Menda so v razvoju gonilniki za NTFS, ki bi morali podpirati
komprimiranje kot standardno lastnost.
3.2 Kako dostopam do datotek na dosovski particiji ali disketi?
Uporabite dosovski datoteèni sistem; napi¹ite npr.:
$ mkdir /dos
$ mount -t msdos -o conv=text,umask=022,uid=100,gid=100 /dev/hda3 /dos
Èe gre za disketo, je ne pozabite odklopiti (z umount), preden jo
vzamete iz enote!
Po ¾elji lahko uporabite izbire conv=text/binary/auto, umask=nnn,
uid=nnn, in gid=nnn, s katerimi nadzorujete avtomatiène pretvorbe na
koncu vrstice, dovoljenja in lastni¹tvo datotek na dosovskem
datoteènem sistemu, kot se pojavljajo pod Linuxom. Èe priklopite
DOS-ov sistem tako, da ga uvrstite v /etc/fstab, lahko navedete te
mo¾nosti tam (loèene z vejico).
Alternativa temu bi bila uporaba mtools, ki jih najdete na mestih FTP
v izvedljivi in izvorni kodi. Glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za
Linux po FTP-ju?``.
Obstaja popravek za jedro (znan kot fd-patches), ki dovoljuje
nestandardno ¹tevilo sledi in/ali sektorjev na disketah; ta popravek
je bil vkljuèen v alfa testiranje jedra 1.1.
3.3 Ali Linux podpira komprimirane datoteène sisteme ext2?
Od nedavnega jih res podpira. Veè informacij zvete na spletnem naslovu
http://www.netspace.net.au/~reiter/e2compr/.
Obstaja tudi spletna stran, posveèena popravkom za e2compr. Koda je ¹e
vedno eksperimentalna in vkljuèuje popravke za jedra serij 2.0 in 2.1.
Za veè informacij o tem projektu, vkljuèno z zadnjimi popravki in
naslovi elektronskih spiskov, poglejte
http://debs.fuller.edu/e2compr/.
[Roderich Schupp]
Zlibc je program, ki dovoljuje obstojeèim aplikacijam branje
komprimiranih (z GNU gzip-om) datotek, kot da ne bi bile stisnjene.
Poglejte na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/libs/. Avtor je Alain
Knaff.
Obstaja tudi komprimirajoèi gonilnik za blokovne naprave, ,,DouBle``
avtorja Jean-Marca Verbavatza, ki lahko poskrbi za sprotno
komprimiranje diska v jedru. Distribucijo izvorne kode najdete na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/patches/diskdrives/. Ta gonilnik
komprimira inode in podatke o imenikih, kot tudi datoteke, zato je
vsaka okvara datoteènega sistema lahko ¾e usodna.
Obstaja tudi paket, imenovan tcx (Transparently Compressed
Executables), ki vam dovoljuje posest komprimiranih redko uporabljanih
izvedljivih datotek in zaèasno odkomprimiranje le-teh po potrebi.
Najdete ga na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/compress/.
3.4 Ali lahko uporabim dosovski pogon, stisnjen s Stackerjem, DBLSPC itd.?
©e do pred kratkim tega niste mogli poèeti zlahka. Do dosovskih
pogonov DOS-a 6.X lahko dostopate v emulaciji DOS-a ( ,,Katere
programe podpira Linux``), toda to je te¾je kot doseganje normalnih
pogonov s pomoèjo dosovskega modula ali izbire v jedru ali s paketom
mtools.
Nedavno pa je bil dodan paket imenovan dmsdos, ki bere in pi¹e
komprimirane datoteène sisteme kot je DoubleSpace/DriveSpace v MS-DOS
6.x in Win95, kot tudi razlièici 3 in 4 programa Stacker. To je
nalo¾ljiv modul jedra, ki je dostopen v arhivih na mestu
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystem/dosfs/.
3.5 Ali lahko v Linuxu dostopam do particij HPFS sistema OS/2?
Da, toda v Linuxu boste lahko s particije HPFS le brali. Pri
prevajanju jedra je dostopna tudi izbira za podporo sistemu HPFS v
jedru, ali kot modul. Glejte datoteko
Documentation/filesystems/hpfs.txt v distribuciji izvorne kode jedra
(razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``). Particijo HPFS
lahko potem mountate npr. takole:
$ mkdir /hpfs
$ mount -t hpfs /dev/hda5 /hpfs
3.6 Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov Amige?
Jedro Linuxa podpira datoteèni sistem Amiga Fast File System (AFFS)
razlièice 1.3 ali poznej¹e, kot izbiro pri prevajanju jedra ali kot
modul. Za veè informacij glejte datoteko
Documentation/filesystems/affs.txt.
Glejte tudi razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
Linux podpira AFFS le na particijah trdih diskov. Diskete niso podprte
zaradi nezdru¾ljivosti disketnih krmilnikov Amige in krmilnikov v
osebnih raèunalnikih in delovnih postajah. Gonilnik za AFFS lahko tudi
priklaplja diskovne particije, ki jih uporablja Un*x Amiga Emulator,
avtorja Bernda Schmidta.
3.7 Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov UFS (BSD, SysV itd.)?
Zadnja jedra lahko priklapljajo (v naèinu ,,samo branje``) datoteène
sisteme UFS, ki jih uporabljajo System V, Coherent; Xenix; BSD in
izpeljanke kot so SunOS, FreeBSD, NetBSD in NeXTstep. Podpora za UFS
je na voljo kot izbira pri prevajanju jedra ali kot modul.
Glejte tudi razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
3.8 Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov SMB?
Linux lahko bere in pi¹e po diskih, delujoèih pod Windows for
Workgroups in diskih Windows NT SMB. Glejte datoteko
Documentation/filesystems/smbfs.txt, ki pride poleg izvorne kode jedra
in razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
Obstaja tudi zbirka programov imenovana Samba, ki zagotavlja podporo
za omre¾ne datoteène sisteme WfW (èe teèejo pod TCP/IP). Informacija o
tem je v datoteki README na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/network/samba/.
Spletna stran Sambe je na http://www.samba.org/, o podpori SMB pa
lahko berete tudi na spletni strani http://samba.anu.edu.au/samba/.
3.9 Ali lahko Linux dostopa do datoteènih sistemov Maca?
Dobi se nabor uporabnih programov, ki lahko berejo in pi¹ejo na
Macintosh Hierarchical File System (HFS). Najdete ga na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/disk-management/.
3.10 Ali lahko v Linuxu poganjam programe, pisane za Microsoft Windows?
Projekt WINE, ki se ukvarja z razvijanjem emulatorja MS Windows za
Linux, ¹e ni zrel za splo¹no raz¹irjanje. Èe ¾elite prispevati k
razvoju, poglejte status projekta v novièarski skupini
comp.emulators.ms-windows.wine.
Pogosto zastavljena vpra¹anja v zvezi s tem je zbral P. David Gardner
na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/faqs/Wine-FAQ/.
Do nadaljnjega je najbolj¹a izbira za pogon programov v MS Windows -
resno - da resetirate raèunalnik. LILO, zagonski nalagalnik Linuxa,
lahko za¾ene enega izmed operacijskih sistemov v menuju. Za
podrobnosti glejte dokumentacijo, ki pride poleg LILO.
Tudi LOADLIN (dosovski program za nalaganje Linuxa ali jedro drugega
OS) je priroèna pot za sobivanje Linuxa in DOS-a. LOADLIN je ¹e
posebej priroèen, ko ¾elite namestiti Linux na tretji ali èetrti pogon
va¹ega sistema (ali, ko dodajate pogon SCSI na sistem z obstojeèimi
pogoni IDE).
V teh primerih obièajno zaganjalnik LILO ne zna najti ali nalo¾iti
jedra na ,drugem` pogonu. Torej preprosto naredite imenik C:\LINUX
(ali karkoli), postavite vanj LOADLIN s kopijo va¹ega jedra, in
uporabite to sestavo.
LOADLIN uporablja VCPI. Win '95 bodo ob njegovem zagonu hoteli
narediti ,,ponoven zagon v naèinu DOS`` (kot tudi pri nekaterih drugih
dosovskih programih, ki teèejo v za¹èitenem naèinu procesorja).
Zgodnje razlièice programa LOADLIN so vèasih potrebovale paket,
imenovan REALBIOS.COM, ki je potreboval zagonski postopek s (skoraj)
prazno disketo za preslikavo prekinitvenih vektorjev REALBIOS (preden
je nalo¾il katerikoli programski gonilnik). (Trenutne razlièice niso
pakirane skupaj s to datoteko, torej jo najverjetneje tudi ne
potrebujejo.)
[Jim Dennis]
3.11 Kje lahko dobim informacije o zdru¾ljivosti z NFS?
Informacije so delno pobrane iz izvrstnega spisa NFS HOWTO Nicolaia
Langfeldta, ki je bil oktobra 1999 ¹e sve¾.
Veèina jeder razlièice 2.2.x potrebuje vrsto popravkov za namestitev
podsistema knfsd, ki ga vzdr¾uje H. J. Lu, za uèinkovito (ali pa
sploh) delovanje s stroji Sparc, IBM RS, Alpha in morda tudi drugimi.
Ta paket je pravzaprav zbirka popravkov za izvorno kodo jedra.
Obstaja tudi stre¾nik, ki teèe v uporabni¹kem prostoru. Sicer mu
manjka podpora za zaklepanje oddaljenih datotek, a je preprostej¹i za
namestitev. Lahko je enako uèinkovit.
Spisek URL-jev za stre¾nik knfsd in uporabni¹ki stre¾nik je pri
novej¹ih izdajah jedra v datoteki Documentation/Changes.
Za jedrni podsistem za podporo NFS obstaja tudi stre¾nik CVS, kot tudi
spletna stran o NFS na http://www.linuxnfs.sourceforge.org/, èeprav ta
stran zahteva vnos gesla za dostop. Ustrezni URL-ji so na¹teti v
datoteki README.nfs na ftp://ftp.si.kernel.org/ in drugih arhivnih
mestih jedra, skupaj z navodili za prikljuèitev. Popravki so na
ftp://ftp.varesearch.com/pub/kernel/latest/patches/.
Arhivi izvorne kode uporabni¹kega stre¾nika in pripomoèkov zanj so
trenutno na
ftp://linux.mathematik.tu-darmstadt.de/pub/linux/people/okir/.
Na po¹tni listi linux-kernel se venomer porajajo pogovori o stanju
podsistema NFS, za katerega se zdi, da se hitro spreminja.
3.12 Ali lahko v Linuxu uporabljam pisave True Type?
Da. Za okenski sistem X obstaja precej stre¾nikov pisav True Type.
Eden izmed njih je xfsft, katerega domaèa stran je na
http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/. Tam so tudi navodila
za prikrojitev.
Ljudje tudi poroèajo o uspehih z drugimi stre¾niki pisav True Type. Z
domaèe strani xfsft vodijo povezave tudi do teh.
Podporo za pisave True Type lahko prevedete tudi neposredno v va¹
stre¾nik X. Za podrobnosti spet poglejte na domaèo stran stre¾nika
xfsft.
3.13 Kako lahko za¾enem Linux iz MS-DOS-a?
Èe LILO ne deluje in ima stroj name¹èen MS-DOS ali Microsoft Windows,
vam lahko ostane raèunalnik, ki se noèe zagnati. To se lahko zgodi
tudi pri nadgradnji va¹e distribucije Linuxa. Ponovna namestitev
nalagalnika LILO je zadnja stvar, ki jo naredi namestitveni program.
Kadar name¹èate ali nadgrajujete Linux na stroj z dvojnim zaganjanjem,
je zelo pomembno, da imate v bli¾ini re¹ilno disketo za MS-DOS ali
Windows, da lahko izvedete FDISK /MBR. Potem lahko uporabite
LOADLIN.EXE namesto nalagalnika LILO.
Naslednja datoteka CONFIG.SYS je eden od mo¾nih naèinov za klicanje
LOADLIN.EXE in zagon MS-DOS-a ali Linuxa.
[menu]
menuitem=DOS, Dos Boot
menuitem=LINUX, Linux Boot
[LINUX]
shell=c:\redhat\loadlin.exe c:\redhat\autoboot\vmlinuz vga=5 root=/dev/hdc1 ro
[DOS]
STACKS = 0,0
rem Vsi ostali gonilniki za DOS se nalo¾ijo tukaj.
To ustvari menu, kjer lahko skoèite neposredno na loadlin, ¹e preden
se nalo¾ijo vsi gonilniki MS-DOS-a.
Poti in izbire so specifiène vsakemu posameznemu stroji in bi morale
biti oèitno intuitivne tudi najbolj nakljuènemu opazovalcu. Glejte
dokumentacijo za LOADLIN.EXE za izbire. Te so enake kot pri
nalagalniku LILO in se tako ali tako le posredujejo jedru.
[Jim Harvey]
3.14 Kako za¾enem Linux z Boot Managerjem iz OS/2?
Takole:
1. Naredite particijo s FDISK.EXE za OS/2 (ne s programom fdisk za
Linux).
2. Formatirajte to particijo pod OS/2, kot FAT ali kot HPFS. To je
potrebno zato, da OS/2 ve, da je particija formatirana. (Ta korak
ni nujno potreben pri OS/2 3.0 Warp.)
3. Dodajte particijo v Boot Manager.
4. Za¾enite Linux in naredite datoteèni sistem na particiji (mkfs -t
ext2 ali mke2fs). Zdaj lahko, èe ¾elite, uporabite fdisk v Linuxu
in spremenite kodo nove particije na tip 83 (Linux Native) - to
lahko pomaga nekaterim avtomatiènim skriptom poiskati pravo
particijo.
5. Namestite Linux na particijo.
6. Namestite LILO na particijo Linuxa - ne na master boot record
trdega diska. S tem namestite LILO na particijo Linuxa kot
zagonski nalagalnik druge faze (za Boot Managerjem), ki bo zagnal
jedro, doloèeno v njegovi konfiguracijski datoteki. V datoteko
/etc/lilo/config ali /etc/lilo.config napi¹ite boot = /dev/hda2,
kjer je /dev/hda2 zaganjalna particija.
7. Preprièajte se, da je particija z Boot Managerjem oznaèena kot
aktivna, saj boste uporabljali Boot Manager za izbiro zaganjanja.
Kup HOWTO-jev o veèzagonskem nalaganju sistemov je na domaèi strani
LDP, http://www.linuxdoc.org/.
3.15 Kako lahko delim izmenjalno particijo (swap) med Linux in MS Windows?
Poglejte Mini-HOWTO na to temo. Ta Mini-HOWTO trenutno ni vzdr¾evan, a
ga lahko dobite v ftp://www.linuxdoc.org/.
_________________________________________________________________
4. Datoteèni sistemi, diski in pogoni
4.1 Kako naj preprièam Linux, da bo delal z mojim diskom?
Èe je va¹ disk tipa IDE ali EIDE, preberite datoteko
/usr/src/linux/drivers/block/README.ide (vkljuèena je v izvorno kodo
jedra Linuxa), ki vsebuje veliko uporabnih nasvetov o diskih IDE.
Veliko sodobnih krmilnikov tipa IDE dela preslikavo med ,,fiziènimi``
in ,,logiènimi`` cilindri/glavami/sektorji.
Do diskov SCSI dostopate s pomoèjo linearnih bloènih ¹tevilk. BIOS si
izmisli nekaj ,,logiènih`` podatkov o cilindrih/glavah/sektorjih, da
lahko disk deluje v DOS-u.
BIOS, zdru¾ljiv z IBM PC, navadno ne bo mogel dostopati do particij,
veèjih od 1024 logiènih cilindrov in bo v najbolj¹em primeru naredil
zaganjanje Linuxa s programom LILO na tak¹nih particijah
problematièno.
Vseeno lahko tak¹ne particije uporabite v Linuxu ali kak¹nem drugem
operacijskem sistemu, ki neposredno dostopajo do krmilnika.
Priporoèeno je narediti vsaj eno particijo za Linux v celoti pod
omejitvijo 1024 cilindrov in zaganjati sistem z nje. Ostale particije
bodo potem delovale v redu.
Videti je, da je nekaj te¾av tudi z novej¹imi pogoni Ultra-DMA.
Podrobnosti ne vem, a postajajo zelo pogost problem na namestitvenih
prireditvah, ki jih prireja skupina SVLUG. Niè èudnega, èe lahko
dobite 8 do 12 Gb pogone za 200 ali 300 US$.
[Jim Dennis]
4.2 Kako lahko vrnem pobrisane datoteke (undelete)?
V splo¹nem je to zelo te¾ko storiti na kateremkoli Unixu zaradi
njihove veèopravilne narave. Nekateri sicer razvijajo vraèanje datotek
na datoteènem sistemu ext2fs, a ne veselite se prezgodaj.
Obstaja nekaj programskih paketov, ki namestijo nove ukaze za brisanje
in kopiranje. Z novimi ukazi se izbrisana datoteka prenese v poseben
imenik - ,,ko¹ za smeti``. Od tam jo lahko vrnete, dokler se ko¹
avtomatièno ne izprazni (s procesom, ki teèe v ozadju).
Namesto tega lahko preiskujete surovo diskovno napravo (raw disk
device), ki vsebuje problematièni datoteèni sistem. To je te¾ko delo.
Za kaj takega morate biti izku¹en uporabnik in povrhu ¹e root. Vendar
je to mogoèe. Po¾enite grep na surovi diskovni napravi, denimo:
grep -b 'bookmarks' /dev/hda
Èe podatki niso bili prepisani, bi jih morali biti sposobni obnoviti z
urejevalnikom besedil.
[Dave Cinege]
4.3 Kako lahko naredim rezervne kopije?
Kopijo hierarhije imenikov ali popolnega datoteènega sistema na
katerikoli nosilec lahko naredite s programoma GNU Tar ali cpio,
standarnima pripomoèkoma Unixa za te namene. Trenutno se zdi Tar bolj
uporabljan, vkljuèuje pa tudi izbire v ukazni vrstici za izdelavo
stisnjenih, inkrementalnih rezervnih kopij ter kopij z veè nosilci.
Dokumentacija v obliki GNU Texinfo vsebuje vse informacije.
Na Usenetu precej omenjajo tudi prosti program Amanda, katerega
spletna stran je na naslovu http://www.amanda.org/.
Obstaja tudi veè komercialnih pripomoèkov za izdelavo rezervnih kopij.
Pogosto so vkljuèeni v komercialne distribucije.
4.4 Kako lahko particiji (nedestruktivno) spremenim velikost?
V MS-DOS-u uporabite program FIPS.EXE, vkljuèen v veèino distribucij
Linuxa.
Nekaterim komercialnim distribucijam so prilo¾eni tudi njihovi posebni
programi za spreminjanje velikosti particij.
4.5 Ali obstaja defragmenter za ext2fs ipd.?
Da. Obstaja program defrag, defragmenter za datoteèna sistema ext2 in
minix za Linux in za starej¹i datoteèni sistem tipa ext. Dostopen je
na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystems/defrag-0.70.tar.gz.
Uporabniki datoteènega sistema ext2 lahko verjetno shajajo tudi brez
defrag-a, saj vsebuje ext2 dodatno kodo, ki prepreèuje fragmentiranje
diska tudi na zelo zasedenih diskih.
4.6 Kako formatiram disketo in naredim na njej datoteèni sistem?
Obièajno 3,5-palèno disketo velike gostote formatirate takole:
$ fdformat /dev/fd0H1440
$ mkfs -t ext2 -m 0 /dev/fd0H1440 1440
Za diskete velikosti 5,25 palca uporabite fd0h1200 in 1200 namesto
1440. Èe je disketa v pogonu ,,B``, pi¹ite fd1 namesto fd0.
Izbira ,,-m 0`` uka¾e programu mkfs.ext2 naj ne rezervira prostora na
disku za superuporabnika - navadno je zadnjih 10% rezerviranih za
root-a.
Prvi ukaz izvede nizko-nivojsko formatiranje. Drugi ukaz ustvari
prazen datoteèni sistem. Disketo lahko mountate podobno kot particijo
trdega diska in preprosto kopirate/premikate datoteke s cp, mv ipd.
Pravila za imenovanje naprav so v splo¹nem ista v vseh Unixih. Najdete
jih v vodniku Installation and Getting Started Guide, ki ga je napisal
Matt Welsh. (Glejte poglavje ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo
dokumentacijo?``.) Bolj podroben in tehnièen opis je v dokumentu Linux
Allocated Devices, avtorja H. Petra Anvina, < hpa@zytor.com>. Ta spis
je na voljo v obliki za LaTeX in ASCII v distribuciji izvorne kode
jedra (verjetno v imeniku /usr/src/kernel/Documentation) kot
devices.tex in devices.txt.
4.7 Ali Linux podpira navidezne datoteène sisteme kot je RAID?
Novej¹a jedra Linuxa podpirajo programski RAID in bodo delovala z
diskovnimi krmilniki RAID.
Samodejni priklapljalnik (angl. automounter) za particije NFS je del
veèine distribucij Linuxa.
Poleg tega obstaja veliko projektov, povezanih z navideznimi
datoteènimi sistemi. Eden izmed njih, Linux Logical Volume Manager, se
nahaja na http://linux.msede.com/lvm/.
4.8 Ali Linux podpira enkripcijo datoteènega sistema?
Da. Eden teh datoteènih sistemov, ppdd, se arhivira na
http://pweb.de.uu.net/flexsys.mtk/.
4.9 Dobivam grda sporoèila o inodih, blokih in podobno
Morda imate pokvarjen datoteèni sistem. Okvara je najbr¾ nastala zato,
ker niste pravilno pripravili Linuxa na izklop (z ukazom shutdown)
preden ste izklopili ali resetirali raèunalnik. Najnovej¹i program
shutdown dobite na primer v paketu util-linux, ki je arhiviran na
sunsite in tsx-11.
Èe imate sreèo, bo program fsck (ali e2fsck ali xfsck, kakor se paè ¾e
imenuje, èe nimate avtomatskega fsck-ja) lahko popravil va¹ datoteèni
sistem. Èe nimate sreèe, je datoteèni sistem unièen in ga boste morali
reinicializirati s programom mkfs (ali mke2fs ali mkxfs itd.) in
prepisati podatke z varnostnih kopij.
NB: Ne poskusite preverjati datoteènega sistema, ki je priklopljen v
naèinu za branje/pisanje - to se nana¹a tudi na korensko particijo, èe
ob zagonu ne vidite napisa
VFS: mounted root ... read-only
4.10 Moje izmenjalno podroèje (swap) ne deluje.
Ko zaganjate raèunalnik (ali roèno vkljuèujete izmenjalno podroèje),
morate videti sporoèilo
Adding Swap: NNNNk swap-space
Èe sploh ne vidite nobenega sporoèila, vam verjetno manjka ukaz
swapon -av
(ukaz, ki vkljuèi izmenjevalno funkcijo) v datoteki /etc/rc.local ali
/etc/rc.d/* (sistemski ¹tartni skripti), ali ste pozabili vpisati
prave podatke v /etc/fstab, na primer:
/dev/hda2 none swap sw
Lahko se vam prika¾e sporoèilo
Unable to find swap-space signature
To pomeni, da ste pozabili pognati mkswap. Za podrobnosti glejte man
mkswap; deluje zelo podobno kot mkfs.
Ukaz free poleg kolièine prostega pomnilnika izpi¹e tudi:
total used free
Swap: 10188 2960 7228
[Andy Jefferson]
Za podrobna navodila, kako nastaviti izmenjalno podroèje, glejte
Installation-HOWTO.
4.11 Kako odstranim LILO, da bo moj sistem spet zaganjal DOS?
Program lilo (ne celotni paket LILO) uporablja izbiro -u v ukazni
vrstici za odmestitev zagonskega nalagalnika LILO. Podati morate tudi
ime naprave na katero ste namestili LILO, na primer:
lilo -u /dev/hda
To na disk zapi¹e izvorni glavni zagonski sektor, kakr¹en je bil pred
uporabo paketa LILO. Najde ga v datoteki /boot/boot.0300. Èe ste LILO
namestili na particijo kot sekundarni zagonski nalagalnik, denimo na
/dev/hda1, lilo ponovno namesti izvorni zagonski sektor iz datoteke
/boot/boot.0301. Za podrobnosti poglejte stran referenènega priroènika
o lilo. Hvala Villyju Kruseju, da me je opomnil osve¾iti ta odgovor.
Èe imate zgodnjo razlièico paketa LILO, boste morali uporabiti
nedokumentirani dosovski (MS-DOS 5.0 ali poznej¹i, ali OS/2) ukaz
FDISK /MBR. To bo obnovilo standardni glavni dosovski zagonski zapis
(angl. Master Boot Record). Èe imate DR-DOS 6.0, pojdite v FDISK na
obièajen naèin in potem izberite izbiro za prepis glavnega zagonskega
zapisa (,,Re-write Master Boot Record``).
Èe nimate MS-DOS-a ali DR-DOS-a, morate uporabiti zagonski sektor, ki
ga je LILO shranil, ko ste ga prviè in¹talirali. Saj ste shranili to
datoteko, kajne? Verjetno se imenuje boot.0301 ali kaj podobnega.
Napi¹ite
dd if=boot.0301 of=/dev/hda bs=445 count=1
(ali /dev/sda, èe uporabljate disk SCSI). To lahko tudi pobri¹e tudi
va¹o particijsko tabelo, zato pozor! Èe ste obupani, lahko uporabite
dd if=/dev/zero of=/dev/hda bs=512 count=1
To bo povsem pobrisalo va¹o particijsko tabelo in zagonski sektor;
potem lahko ¹e enkrat formatirate disk z va¹im priljubljenim
programom. Toda to bo naredilo tudi vsebino va¹ega diska nedostopno -
èe niste strokovnjak, boste izgubili vse podatke.
Upo¹tevajte, da DOS-ov MBR za¾ene tisto (in le tisto!) particijo, ki
je oznaèena kot "aktivna". Morda boste morali uporabiti fdisk za
pri¾iganje in uga¹anje zastavic aktivnosti na va¹ih particijah.
(Prevajalèeva opomba: Uporabite fdisk, da se boste povsem preprièali,
da je dosovska particija res aktivna, preden storite karkoli iz tega
poglavja. Zgodilo se mi je ¾e, da je bila particija z Linuxom aktivna,
LILO odstranjen iz MBR, raèunalnik pa ni zagnal nobenega sistema.)
4.12 Zakaj ne morem uporabljati programa fdformat, razen, ko sem root?
Sistemske klice za formatiranje diskete lahko izvedete le kot root, ne
glede na morebitna drugaèna dovoljenja za naprave /dev/fd0*. Èe
¾elite, da bo katerikoli uporabnik lahko formatiral disketo, poskusite
dobiti program fdformat2. Ta se izogne omejitvam tako, da teèe s
setuid kot root.
4.13 Moje particije ext2fs se preverjajo ob vsakem zagonu
Glejte razdelek ,,EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.``.
4.14 Moj korenski datoteèni sistem lahko le berem!
©e enkrat ga priklopite. Èe je datoteka /etc/fstab pravilna, preprosto
priklopite takole:
mount -n -o remount /
Èe je /etc/fstab napaèna, morate podati ime naprave in verjetno tudi
njen tip, npr.:
mount -n -o remount -t ext2 /dev/hda2 /
Èe vas zanima, kako ste za¹li v trenutno stanje, preberite razdelek
,,EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.``.
4.15 Imam veliko datoteko /proc/kcore! Jo lahko pobri¹em?
V resnici nobena od datotek v imeniku /proc ne poèiva v njem - to so
le ,,navidezne`` datoteke, ki jih naredi jedro, da vam da informacijo
o sistemu. Zato tudi nobena od tamkaj¹njih datotek ne zaseda prostora
na disku.
/proc/kcore je ,,vzdevek`` pomnilnika v va¹em raèunalniku. Velikost te
datoteke je enaka kot velikost va¹ega RAM-a in èe jo berete kot
datoteko, bere jedro vsebino pomnilnika.
4.16 AHA1542C ne dela z Linuxom
Izbira v BIOS-u za dovolitev diskov z veè kot 1024 cilindri je
potrebna le za odpravo pomanjkljivosti PC-kompatibilnega BIOS-a in
mora biti v Linuxu izklopljena. Starej¹a jedra Linuxa morajo imeti
izklopljene vse izbire ,,naprednega BIOS-a`` - vse, razen tiste o
pregledovanju vodila za zaganjalne naprave (bus scanning for bootable
devices).
4.17 Kje lahko najdem datoteèni sistem z dnevniki?
Datoteèni sistem z dnevniki (angl. journalling file system), imenovan
,,Reiserfs``, so pravkar izdali v preizku¹njo. Pravijo, da naredi
Linux celo hitrej¹i od Linuxa z name¹èenim datoteènim sistemom Ext2.
Vsi podatki so dostopni prek http://devlinux.org/namesys.
_________________________________________________________________
5. Prenos, prevajanje in dobivanje programov
5.1 Kako prevedem programe?
Veèina programja za Linux je napisana v C-ju in prevedena s
prevajalnikom GNU C (GCC). GCC je del vsake distribucije Linuxa.
Najnovej¹a razlièica prevajalnika, dokumentacija in popravki so
dostopni na mestu ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/.
Programi, napisani v C++, se morajo prevesti s prevajalnikom GNU G++,
ki je tudi vkljuèen v distribucije Linuxa in dostopen na istem mestu
kot GCC.
Za gradnjo jeder razlièice 2.0.x in poznej¹ih boste potrebovali GCC
razlièice 2.7.2.x. Poskus prevajanja jedra Linuxa z drugim
prevajalnikom, kot so GCC 2.8.x, EGCS, ali PGCC, lahko povzroèi
te¾ave, dokler razvijalci jedra ne spremenijo kode tako, da se bo
pravilno prevedla tudi s prevajalniki, razliènimi od GCC 2.7.2.x.
Podatki o prevajalniku EGCS so na naslovu http://egcs.cygnus.com/.
Vedite tudi, da v dana¹njem èasu razvijalci jedra ne odgovarjajo na
obvestila o hro¹èih starej¹ih jeder, paè pa se osredotoèajo na razvoj
jeder 2.3.x in vzdr¾evanje jeder 2.2.x.
[J.H.M. Dassen, Axel Boldt]
5.2 Kako namestim GNU-jevsko programje?
Na pravilno name¹èenem sistemu zahteva name¹èanje GNU-jevskega
programskega paketa ¹tiri korake.
* Z arhivom .tar.gz v imeniku /usr/src/, ali kjerkoli ¾e imate va¹e
izvorne datoteke, raz¹irite in dearhivirajte paket z ukazom:
# tar zxvf package-name.tar.gz
* Po¾enite skript ./configure s katerimikoli argumenti, ki jih
potrebujete, v najvi¹jem imeniku arhiva izvorne kode. Izbire, ki
jih prepozna configure so navadno vsebovane v datoteki INSTALL ali
README.
* Po¾enite make. To bo zgradilo izvedljivi program (ali programe) iz
izvorne kode in lahko traja nekaj minut ali nekaj ur, odvisno od
hitrosti raèunalnika in velikosti paketa.
* Po¾enite make install. To bo namestilo prevedene binarne datoteke,
nastavitvene datoteke in vse knji¾nice v ustrezne imenike.
5.3 Kje lahko dobim Javo?
Paketa Java Developer's Kit (JDK) 1.2 in Java Runtime Environment
(JRE) 1.2, ki ju razvijata Sun Microsystems in Blackdown Consulting,
sta na http://java.sun.com/. Na naslovu
http://www.blackdown.org/java-linux/mirrors.html je seznam stre¾nikov
za jemanje prek FTP.
Dobite lahko tudi izvorno kodo, katere licenca je v lasti podjetja Sun
Microsystems.
Kaffee, razlièica Jave s prosto izvorno kodo, je na
http://www.transvirtual.com/products/.
Domaèa stran prevajalnika za Javo Jikes podjetja IBM je na
http://www10.software.ibm.com/developerworks/opensource/jikes.
Za Linux obstaja tudi razlièica brkljalnika HotJava, ki ga izdeluje
Sun, glejte http://www.java.sun.com/products/hotjava/.
Netscape Communicator prihaja z lastno razlièico okolja za poganjanje
Jave, zato imate za pregledovanje spletne javanske grafike morda ¾e na
voljo razlièico navideznega stroja in ustrezne knji¾nice za Javo.
Communicator lahko prenesete z http://www.netscape.com/.
5.4 Kako prenesem XXX na Linux?
Unixa¹ki programi se v splo¹nem zelo lepo prena¹ajo med razliènimi
Unixi. Preprosto upo¹tevajte namestitvena navodila. Èe ne veste
odgovorov na nekatera vpra¹anja med namestitvenim postopkom - in tudi
ne veste, kako bi izvedeli - lahko ugibate, toda to pogosto privede do
hro¹èatih programov. V tem primeru raje prosite koga drugega, da vam
naredi prenos.
Èe imate BSD-jevski program, lahko poskusite z -I/usr/include/bsd in
-lbsd na primernem mestu v prevajalskih vrsticah.
5.5 Kaj je ld.so in kje ga dobim?
Ld.so je dinamièni nalagalnik knji¾nic. Vèasih je imela vsaka binarna
datoteka, ki je uporabljala deljene knji¾nice, na zaèetku 3 Kb zaèetne
kode, ki je poiskala in nalo¾ila deljene knji¾nice. Dandanes je ta
koda vsebovana v posebni deljeni knji¾nici, /lib/ld.so, kjer jo lahko
binarne datoteke najdejo. Tako porablja manj diskovnega prostora in jo
lahko preprosteje nadgradimo.
Knji¾nico ld.so lahko dobite z mesta
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/ in njegovih zrcalnih
mest. V èasu nastanka teh PZV je zadnja razlièica ld.so.1.9.5.tar.gz.
/lib/ld-linux.so.1 je ista stvar za format ELF (glejte razdelek ,,Kaj
je pravzaprav s tem ELF-om?``) in pride v istem paketu, kot nalagalnik
za format a.out.
5.6 Kako nadgradim knji¾nice, ne da bi sesul svoj sistem?
Pozor: Preden zaènete izvajati ta postopek, morate imeti za vsak
sluèaj pripravljeno re¹ilno disketo. Lahko gre kaj narobe!
Ta postopek je ¹e posebej te¾ak, èe nadgrajujete zelo stare knji¾nice,
kot so libc4. V tem primeru morate obdr¾ati libc4 na iste sistemu
skupaj s knji¾nicami libc5, saj jih lahko programi ¹e vedno
potrebujejo. Isto velja za nadgradnjo knji¾nic libc5 na ¹e novej¹e
knji¾nice glibc2.
Problem pri nadgradnji dinamiènih knji¾nic je, da v trenutku, ko
odstranite stare knji¾nice, pripomoèki, ki jih potrebujete pri
nadgradnji na novo razlièico knji¾nic, ne delujejo veè. Obstajajo
naèini, da se temu izognemo. Eden od naèinov je, da zaèasno postavimo
dodaten izvod pogonskih knji¾nic, ki so v imeniku /lib/, v /usr/lib/,
ali /usr/local/lib/, ali drug imenik, naveden v datoteki
/etc/ld.so.conf.
Primer: Pri nadgradnji knji¾nic libc5 so lahko imena datotek v imeniku
/lib/ videti takole:
libc.so.5
libc.so.5.4.33
libm.so.5
libm.so.5.0.9
To so knji¾nice za C in matematiène knji¾nice. Prepi¹ite jih v drug
imenik, naveden v /etc/ld.so.conf, kot je, denimo, /usr/lib/.
# cp -df /lib/libc.so.5* /usr/lib/
# cp -df /lib/libm.so.5* /usr/lib/
# ldconfig
Preprièajte se, da boste pognali ldconfig in s tem osve¾ili nastavitev
knji¾nic.
Datoteki libc.so.5 in libm.so.5 sta simbolni povezavi na resnièni
knji¾nièni datoteki. Ko nadgrajujete, se nove povezave ne bodo
ustvarile, èe imate ¹e vedno stare, razen, èe uporabite zastavico -f
ukaza cp. Zastavica -d ukaza cp bo prepisala simbolno povezavo samo,
in ne datoteke, na katero ka¾e.
Èe morate neposredno prepisati povezavo na knji¾nico, uporabite
zastavico -f ukaza ln.
Na primer, za prepis novih knji¾nic èez stare, poskusite tole. Najprej
naredite simbolno povezavo na nove knji¾nice, potem prepi¹ite
knji¾nice in povezave na njih v imenik /lib/, z naslednjimi ukazi:
# ln -sf ./libm.so.5.0.48 libm.so.5
# ln -sf ./libc.so.5.0.48 libc.so.5
# cp -df libm.so.5* /lib
# cp -df libc.so.5* /lib
Spet po prepisu knji¾nic ne pozabite pognati programa ldconfig.
Èe ste zadovoljni s pravilnim delovanjem novega sistema, lahko
odstranite zaèasne izvode starih knji¾nic z imenika /usr/lib/, ali
kamorkoli ste jih ¾e skopirali.
5.7 Je ¾e kdo prenesel/prevedel/napisal XXX za Linux?
Najprej poglejte na ,,zemljevid programja za Linux``, Linux Software
Map, na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-software-map
in na druge arhive za FTP. Na spletnem naslovu
http://www.boutell.com/lsm/ je iskalnik.
Glejte mesta za FTP iz razdelka ,,Kako lahko dobim stvari za Linux po
FTP-ju?``. Najprej poi¹èite kljuène besede v datotekah ls-lR ali
INDEX.
Poglejte tudi v ,,zemljevid projektov za Linux``, Linux Projects Map,
ftp://ftp.ix.de/pub/ix/Linux/docs/Projects-Map.gz.
Na spletnem naslovu http://lfw.linuxhq.com/ je tudi iskalnik stvari za
Linux po arhivih FTP.
Poglejte tudi spletno stran Freshmeat, na kateri so vsak dan
objavljene novosti za Linux. Najdete jo na http://www.freshmeat.net/;
zares je kul, èeprav logotip spominja na maèjo hrano. (Glejte razdelek
,,Kak¹na periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?``.)
Freshmeat je pravzaprav stran s kazalom, ki se venomer osve¾uje s
podatki o novih ali osve¾enih programih za Linux.
Èe ne najdete nièesar, lahko prenesete izvorno kodo programa in ga
sami prevedete. Glejte razdelek ,,Kako prenesem XXX na Linux?``. Èe
gre za velik programski paket, ki potrebuje nekaj prilagoditev,
po¹ljite sporoèilo v comp.os.linux.development.apps.
Ko prevedete veèji program, ga, prosim, uvrstite v enega ali veè FTP
arhivov in obvestite javnost s sporoèilom v comp.os.linux.announce
(po¹ljite va¹e sporoèilo na < linux-announce@news.ornl.gov>).
Mo¾no je, da je ¾e kdo napisal prosto verzijo uporabnega programa, ki
ga potrebujete. Navodila za iskanje izvorne kode najdete v PZV
novièarske skupine comp.sources.wanted.
5.8 Ali lahko uporabljam kodo ali prevajalnik, preveden za 486 na moji 386?
Da, èe to ni jedro.
Izbira -m486 prevajalnika GCC, ki se uporablja za prevajanje
izvedljivih datotek za procesorje x486, zgolj spremeni doloèene
optimizacije. Rezultat so nekoliko veèje binarne datoteke, ki teèejo
nekoliko hitreje na 486. ©e vedno delujejo na 386, èeprav res malo
poèasneje.
Jedro Linuxa od razlièice 1.3.35 naprej uporablja posebne ukaze
procesorja 486 ali Pentium, èe je prevedeno posebej za 486 ali
Pentium. Tako prevedenega jedra torej ne morete uporabiti na
procesorju 386.
GCC lahko nastavite za delo s 386 ali 486; edina razlika je v tem, da
nastavitev za 386 privzame izbiro -m386, nastavitev za 486 pa -m486. V
obeh primerih lahko to preklièete ob posameznem prevajanju ali s
spremembo datoteke /usr/lib/gcc-lib/i*-linux/n.n.n/specs.
Obstaja alfa verzija prevajalnika GCC, ki zna napraviti optimizacije
za 586, vendar je precej nezanesljiva, posebej pri nastavitvah za
velike optimizacije. GCC za Pentium najdete na
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/ALPHA/pentium-gcc. Priporoèam raje
uporabo navadnega GCC za 486; govori se, da uporaba izbire -m386
izdela kodo, ki je bolj¹a za Pentium ali je vsaj malo kraj¹a.
5.9 Kaj naredi gcc -O6?
Trenutno isto kot -O2 (GCC 2.5) ali -O3 (GCC 2.6, 2.7). Katerokoli
¹tevilo, veèje od tega, naredi trenutno isto stvar. Datoteke Makefile
novej¹ih jeder uporabljajo izbiro -O2, in verjetno bi jo morali
uporabljati tudi vi.
5.10 Kje so datoteke linux/*.h in asm/*.h?
Te datoteke so v imenikih /usr/include/linux in /usr/include/asm.
Vendar morata biti to pravzaprav simbolni povezavi do izvorne kode
jedra v imeniku /usr/src/linux, ne prava imenika. Navadno so glave
jedra v imeniku /usr/src/kernel*/.
Èe nimate izvorne kode jedra, jo nekje dobite; glejte razdelek ,,Kako
nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
Potem uporabite ukaz rm, da odstranite vse smeti, in ukaz ln za
ustvarjanje povezav:
$ rm -rf /usr/include/linux /usr/include/asm
$ ln -sf /usr/src/linux/include/linux /usr/include/linux
$ ln -sf /usr/src/linux/include/asm /usr/include/asm
/usr/src/linux/include/asm je simbolna povezava na imenik asm-<arch>.
Ta je odvisen od strojne zasnove raèunalnika. Èe ste pravkar
odpakirali va¹e drevo izvorne kode jedra, morate uporabiti make
symlinks. Opazili boste tudi, da morate morda pri novem jedru napisati
make config. S tem naredite datoteko linux/autoconf.h.
5.11 Pri prevajanju jedra dobivam sporoèila o napakah
Glejte prej¹nje vpra¹anje glede datotek z glavami.
Spomnite se, da morate pri uporabi popravkov vedno uporabiti izbiro
-p0 ali -p1; sicer se lahko popravki uporabijo povsem napaèno. Za
podrobnosti glejte priroènik za program patch (man patch).
Sporoèilo povezovalnika o neprepoznani izbiri -qmagic
ld: unrecognized option `-qmagic'
pomeni, da morate dobiti novej¹i povezovalnik z mesta
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/ v datoteki
binutils-2.8.1.0.1.bin.tar.gz.
5.12 Kako naredim deljeno knji¾nico?
Za format ELF, takole:
$ gcc -fPIC -c *.c
$ gcc -shared -Wl,-soname,libfoo.so.1 -o libfoo.so.1.0 *.o
Za format a.out, vzemite arhiv tools-n.nn.tar.gz z naslova
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/src/. V arhivu je
dokumentacija, ki vam pove, kaj storite. Upo¹tevajte, da so deljene
knji¾nice za format a.out zelo koèljiva zadeva. Razmislite o
nadgradnji va¹ih knji¾nic na deljene knji¾nice tipa ELF. Glejte
ELF-HOWTO na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
5.13 Moje izvedljive datoteke so (zelo) velike.
Pogost vzrok velikih izvedljivih datotek s prevajalnikom za ELF
(glejte razdelek ,,Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?``) je neobstoj
ustreznih povezav .so na knji¾nice, ki jih imate. Za vsako knji¾nico
kot npr. libc.so.5.2.18, ki jo imate, mora obstajati ustrezna
povezava, kot npr. libc.so. Ustvarite jo nekako takole:
# ln -sf libc.so.5.2.18 libc.so
S prevajalnikom za a.out je pogost vzrok prevelikih izvedljivih
datotek povezovalnikova (prevajalnikova) zastavica -g. Ta naredi
(poleg razhro¹èevalne informacije v izhodni datoteki) tudi program, ki
je povezan statièno, torej program, ki vsebuje kopijo C-jevske
knji¾nice, namesto reference na njo.
Ostale stvari, vredne preiskave, sta optimizacijske izbiri -O in -O2
(glejte dokumentacijo prevajalnika GCC) in izbira -s (ali ukaz strip),
ki pobri¹e podatke o simbolih iz izvedljive datoteke (in s tem
onemogoèi razhro¹èevanje).
Morda si boste za¾eleli uporabiti povezovalnikovo izbiro -N pri zelo
majhnih izvedljivih datotekah (skupaj z -N manj¹ih od 8 Kb), a tega
raje ne poènite, èe ne razumete poslediène spremembe v delovanju, in
definitivno nikoli pri prevajanju demonov.
5.14 Ali Linux podpira niti ali procese lightweight?
Podobno kot Unixov veèopravilni model s procesi heavyweight, ki je
seveda del standardnega jedra Linuxa, obstaja tudi veè izvedb procesov
tipa lightweight ali niti. Novej¹a jedra udejanjajo model niti
imenovan kthreads. Poleg tega so za Linux dostopni ¹e naslednji
paketi:
* Knji¾nica GNU glibc2 za Linux ima mo¾nost podpore niti. Arhiv je
dostopen z istega mesta, kot glibc2, ftp://ftp.gnu.org/pub/gnu/.
* Na mestu ftp://sipb.mit.edu/pub/pthread/ ali
ftp://ftp.ibp.fr/pub/unix/threads/pthreads/. Dokumentacije ni v
paketu, a je dostopna na svetovnem spletu na strani
http://www.mit.edu:8001/people/proven/home_page.html. Novej¹e
knji¾nice libc za Linux vsebujejo izvorno kodo pthreads.
GNU-jevski prevajalnik za programski jezik Ada na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/devel/lang/ada/gnat-3.01-linux+elf
.tar.gz vsebuje binarne datoteke, narejene iz te izvorne kode.
* QuickThreads, paket, objavljen na
ftp://ftp.cs.washington.edu/pub/qt-001.tar.Z. Veè podatkov najdete
v tehniènem poroèilu, dostopnim na istem mestu kot
ftp://ftp.cs.washington.edu/tr/1993/05/UW-CSE-93-05-06.PS.Z.
* Zelo minimalna izvedba je lwp, dostopen na
ftp://gummo.doc.ic.ac.uk/rex.
* Izvedba Ade na ftp://ftp.cs.fsu.edu:/pub/PART. Ta je zanimiva
predvsem zato, ker vsebuje veliko postscriptnih èlankov, ki so
uporabni, èe ¾elite izvedeti veè o nitih. Ni neposredno uporabna v
Linuxu.
Za podrobnosti, prosim, stopite v stik z avtorji posameznih paketov.
5.15 Kje lahko dobim lint za Linux?
V GNU-jevski prevajalnik za C (gcc), ki se uporablja na sistemih tipa
Linux, je vgrajena bolj ali manj enaka funkcionalnost. Izpis veèine
uporabnih opozoril dobite z uporabo izbire -Wall. Za veè informacij
berite priroènik za GCC (v Emacsu napi¹ite control-h in potem i in
izberite poglavje o GCC).
Obstaja prosto dostopen program imenovan lclint, ki dela isto stvar,
kot standardni lint. Najave in izvorna koda so dostopni na
ftp://larch.lcs.mit.edu/pub/Larch/lclint, na svetovnem spletu glejte
stran http://larch-www.lcs.mit.edu:8001/larch/lclint.html.
5.16 Kje lahko najdem kermit za Linux?
Kermit se raz¹irja s pravicami raz¹irjanja, ki se razlikujejo od GPL.
Izvorna koda in nekatere izvedljive datoteke so dostopne na
ftp://kermit.columbia.edu/.
Spletna stran projekta Kermit na Columbia University je na naslovu
http://www.columbia.edu/kermit/.
5.17 V Linuxu ¾elim uporabljati kabelski modem
Spletna stran CablemodemInfo in xDSL na http://www.cablemodeminfo.com/
ima razdelek, posveèen Linuxu.
_________________________________________________________________
6. Re¹itve razliènih pogostih problemov
6.1 Povezava PPP ob po¹iljanju velikih datotek zamre
Videti je, da se to pojavi zaradi nekak¹ne prekoraèitve vmesnega
pomnilnika ob po¹iljanju na stre¾nike z Windows NT. Ker imajo modemi,
ki so le za Windows, del svoje programske opreme vgrajen v operacijski
sistem, lahko protokoli, ki jih uporabljajo stre¾niki NT, ostanejo
lastni¹ki, celo na ravni TCP/IP. Vendar trenutno (jesen 1999) ni
informacij, ki bi to potrjevale.
Kakorkoli ¾e, uporabniki se pogosteje prito¾ujejo o tej te¾avi. Videti
je, da se ne pojavlja ob jemanju datotek, le ob po¹iljanju dalj¹ih
datotek, dalj¹ih od doloèene, in ne vedno doloèljive, velikosti.
Te¾ave se pojavljajo z novej¹o in hitrej¹o strojno opremo. Obstajajo
tudi poroèila, da nastavitev vrednosti MTU in MRU pod 1.500 odpravi to
te¾avo. Èe je kdorkoli imel te te¾ave in jih je uspe¹no re¹il, naj,
prosim, obvesti vzdr¾evalca tega spiska PZV.
6.2 Ukaz free izvr¾e jedro (dumps core)
V Linuxu 1.3.57 in poznej¹ih se je format datoteke /proc/meminfo
spremenil tako, da ga izvedba programa free ne razume veè.
Poi¹èite najnovej¹o razlièico z mesta
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Status/ps/procps-0.99.tgz.
6.3 Kako lahko zasledujem vse svoje zaznamke v Netscapu?
To se verjetno nana¹a tudi na druge brkljalnike. V menuju
Preferences/Navigator nastavite va¹o domaèo stran na datoteko
~/.netscape/bookmarks.html. Na primer, èe je va¹e uporabni¹ko ime
,,smith``, nastavite domaèo stran na:
file://home/smith/.netscape/bookmarks.html
Tak¹na nastavitev vam bo ob zagonu Netscapea prikazala lepo urejen
(èeprev morda dolg) seznam vseh zaznamkov. Datoteka se samodejno
osve¾i vsakiè, ko dodate, pobri¹ete, ali obi¹èete katero od
zaznamovanih strani.
6.4 Raèunalnik ka¾e napaèen èas
V va¹em raèunalniku sta dve uri. Strojna ura (CMOS) teèe tudi, ko je
raèunalnik ugasnjen in se uporablja pri zagonu sistema in v DOS-u (èe
ga uporabljate). V Linuxu pa skrbi za obièajni sistemski èas, ki ga
prika¾ete in spremenite z ukazom date, jedro.
Z ukazom /sbin/clock (v mnogih distribucijah se dandanes imenuje
hwclock) lahko pogledate èas v CMOS-u in uskladite prvo ali drugo uro
- glejte man 8 clock ali man 8 hwclock.
Obstaja veè programov, ki popravijo eno ali obe uri s sistematiènim
popravljanjem ali prek omre¾ja. Morda so nekateri od njih ¾e name¹èeni
na va¹em sistemu. Glejte adjtimex (popravki), netdate in getdate
(preprosto pogleda na uro prek omre¾ja) ali xntp (natanèen omre¾ni
èasovni demon z veliko lastnostmi).
6.5 Skripti tipa setuid ne delujejo.
Tako je. Ta mo¾nost je namenoma onemogoèena v jedru Linuxa, saj
skripti, ki se izvajajo pod tujim raèunom, skoraj vedno predstavljajo
varnostno luknjo. Sudo in SuidPerl lahko ponudita veè varnosti kot
skripti ali izvedljive datoteke Setuid, posebej, èe so poganjalna
dovoljenja omejena na doloèeno uporabni¹ko ¹tevilko ID ali skupinsko
¹tevilko ID.
Èe vas zanima zakaj so skripti setuid varnostna luknja, preberite PZV
(FAQ) skupine comp.unix.questions.
6.6 Prosti pomnilnik, ki ga sporoèi free, se manj¹a
Podatek ,,free``, ki ga izpi¹e ukaz free, ne vkljuèuje pomnilnika,
uporabljanega kot diskovni predpomnilnik - vidite ga v stolpcu
,,buffers``. Èe vas zanima, koliko pomnilnika je zares prostega,
se¹tejte obe ¹tevilki - novej¹e razlièice ukaza free izpi¹ejo dodatno
vrstico s tem podatkom.
Diskovni predpomnilnik hitro raste takoj po zagonu Linuxa. Ko nalagate
èedalje veè programov in uporabljate èedalje veè datotek, se njihova
vsebina shranjuje v predpomnilnik. Èez nekaj èasa se poraba
predpomnilnika stabilizira.
6.7 Ko dodam pomnilnik, se sistem neznansko upoèasni
To je pogost simptom onemogoèenega predpomnenja dodatnega pomnilnika.
Natanèna diagnoza je odvisna od va¹e matiène plo¹èe.
Vèasih morate dovoliti predpomnenje (cache) doloèenih podroèij v
nastavitvah BIOS-a. Glejte v CMOS-evo nastavitev in poglejte, ali
obstaja izbira predpomnenja novega pomnilnika, ki je trenutno
izklopljena. Vse ka¾e, da je to najbolj pogosto pri 486.
Vèasih mora biti RAM v toèno doloèenih slotih, sicer predpomnenje ne
deluje.
Vèasih morate predpomnenje nastaviti s posebnimi stikalci.
Nekatere matiène plo¹èe ne predpomnijo vsega RAM-a, èe imate veè RAM-a
na kolièino predpomnilnika, kot predvideva strojna oprema. Navadno bo
celih 256 Kb velik predpomnilnik re¹il tak problem.
Èe ste v dvomih, poglejte priroènik va¹e matiène plo¹èe. Èe zaradi
neprimerne dokumentacije ¹e vedno ne morete odpraviti problema, lahko
po¹ljete sporoèilo z vsemi podrobnostmi v skupino
comp.os.linux.hardware - navedite izdelovalca, oznako modela, datum
izdelave, itd., tako, da se bodo lahko drugi uporabniki Linuxa
izogibali teh plo¹è.
6.8 Nekateri programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.
Verjetno uporabljate senèna gesla (shadow passwords) in programe za
obièajna gesla.
Èe je tako, morate dobiti ali prevesti senène razlièice problematiènih
programov. Vrsta senènih programov je (med drugim) na naslovu
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/sources/usr.bin/shadow/. Izvedljive
datoteke boste verjetno na¹li na
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/binaries/usr.bin/.
6.9 Nekateri programi mi dovolijo prijavo brez gesla.
Verjetno imate enak problem in re¹itev kot v razdelku ,,Nekateri
programi (npr. xdm) mi ne dovolijo prijave.``, z dodatnim trikom:
Èe uporabljate senèna gesla, morate v vsako polje za geslo v datoteki
/etc/passwd dodati èrko x ali zvezdico. Program, ki ne ve za senèna
gesla, tako ne bo mislil, da gre za raèun brez gesla in ga vsakomur
dovolil uporabljati.
6.10 Moj raèunalnik deluje zelo poèasi, ko uporabljam GCC/X/...
Najbr¾ imate premalo pravega pomnilnika. Èe imate manj pomnilnika kot
programov, ki teèejo naenkrat, bo Linux namesto pomnilnika uporabljal
va¹ trdi disk in grozno mlel. Re¹itev je v tem primeru nakup dodatnega
pomnilnika ali pa poganjanje manj stvari naenkrat. Nekaj pomnilnika
lahko dobite tudi s tem, da uporabljate jedro z manj vkljuèenih
nastavitev. Glejte razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
Kolièino trenutno uporabljenega pomnilnika in/ali izmenjalnega
podroèja lahko ugotovite z ukazom free ali tako, da napi¹ete
$ cat /proc/meminfo
Èe je va¹e jedro nastavljeno za uporabo pomnilni¹kega diska (ramdisk),
je to verjetno izguba prostora in lahko povzroèi upoèasnjenje zadev.
Uporabite LILO ali rdev, da poveste jedru, da noèete pomnilni¹kega
diska (glejte dokumentacijo o LILO ali napi¹ite man rdev).
6.11 Prijavim se lahko le kot root.
Verjetno imate kak¹ne probleme s pravicami ali pa imate datoteko
/etc/nologin.
V drugem primeru dodajte ukaz rm -f /etc/nologin v va¹ prijavni skript
/etc/rc.local ali /etc/rc.d/*.
V prvem primeru preverite dovoljenja va¹e ukazne lupine in vseh
datotek, ki se pojavljajo o sporoèilih o napakah in tudi imenikov, ki
vsebujejo te datoteke vse do (vkljuèno) korenskega imenika.
6.12 Moj zaslon je poln èudnih znakov namesto èrk.
Verjetno ste po pomoti hoteli izpisati kak¹ne binarne podatke. Za
popravilo nastavitev zaslona napi¹ite (na slepo) echo '\033c'. Veliko
distribucij Linuxa vsebuje ukaz reset, ki stori to.
Èe to ne pomaga, poskusite z neposrednim ube¾nim ukazom zaslonu.
$ echo <Ctrl-V><Ctrl-O>
To vzpostavi privzeto pisavo konzole Linuxa. Spomnite se dr¾ati tipko
Control in potem vtipkati èrko V ipd. Zaporedje
$ echo <Ctrl-V><Esc>c
povzroèi popolno resetiranje zaslona. Èe so po izpisu binarne datoteke
ostali v ukazni vrstici podatki, pritisnite nekajkrat Ctrl-C, s tem
dobite prazno ukazno vrstico.
[Bernhard Gabler]
6.13 Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da bi ga popravil
Za¾enite sistem z re¹ilne diskete ali disket, npr. para boot- in
root-disk v namestitvenem podimeniku distribucij Slackware.
Obstajata tudi dva paketa tipa ,naredi-sam` za izdelavo re¹ilnih
disket na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Recovery. Ta dva
paketa sta bolj¹a mo¾nost, saj vsebujeta svoje jedro in ne boste imeli
problemov z manjkajoèimi napravami, datoteènimi sistemi in podobno.
Pojdite v pozornik ukazne lupine in priklopite disk s podobnim ukazom:
$ mount -t ext2 /dev/hda1 /mnt
Va¹ datoteèni sistem je zdaj pripravljen v imeniku /mnt in lahko
odpravite problem. Ne pozabite odklopiti trdega diska pred ponovnim
zagonom raèunalnika (pred tem spremenite imenik v korenskega s cd /
ali kam drugam, sicer bo umount sporoèil, da je disk zaseden).
6.14 Odkrila sem veliko varnostno luknjo v ukazu rm!
Ne, niste je. Oèitno ste novinka v svetu Unixa in morate prebrati
dobro knjigo, da boste ugotovili, kako zadeve delujejo. Namig:
zmo¾nost brisanja datotek pod Unixom je odvisna od pisalnega
dovoljenja za imenik, v katerem so.
6.15 lpr(1) ali/in lpd(8) ne deluje.
Najprej se preprièajte, da imate pravilno nastavljen port /dev/lp*.
IRQ (èe obstaja) in naslov porta morata ustrezati nastavitvam na
tiskalni¹ki kartici. Morali bi biti sposobni izpisa datoteke direktno
na tiskalnik, npr.:
$ cat datoteka >/dev/lp1
Èe ukaz lpr vraèa sporoèila kot je ,,myname@host: host not found``,
lahko to pomeni, da zaprtozanèni vmesnik protokola TCP/IP, lo, napaèno
deluje. Podpora zaprte zanke je prevedena v veèino distribucij jedra.
Preverite nastavitev vmesnika z ukazom ifconfig. Po internetnem
dogovoru je omre¾no ¹tevilo (network number) 127.0.0.0 in lokalni
naslov sistema za IP 127.0.0.1. Èe je vse nastavljeno pravilno, se
lahko pove¾ete z lastnim raèunalnikom z ukazom telnet in dobite
prijavni pozornik.
Preverite, da /etc/hosts.lpd vsebuje ime va¹ega raèunalnika.
Èe ima va¹ stroj lpd, ki se zaveda omre¾enosti, kot tisti, ki pride
poleg LPRng, se preprièajte, da je datoteka /etc/lpd.perms pravilno
nastavljena.
Poglejte tudi spis Printing-HOWTO, glejte razdelek ,,Kje lahko dobim
HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.
6.16 Na dosovski particiji imajo datoteke napaèen datum
V programu clock (pogosto je v imeniku /sbin) je hro¹è, ki narobe
upo¹teva èasovne pasove, pome¹a sekunde in minute ali nekaj takega.
Poi¹èite novo razlièico.
6.17 Kako preprièam LILO, da za¾ene sliko jedra?
V jedrih od razlièice 1.1.80 naprej je komprimirana slika jedra, ki jo
mora najti LILO, v datoteki arch/i386/boot/zImage, ko jo zgradite,
pozneje pa se navadno naseli v imenik /boot. Datoteka /etc/lilo.conf
bi se morala sklicevati na simbolno povezavo, ne na pravo sliko jedra.
Ta sprememba je nastala zato, ker je z istega drevesa izvorne kode
la¾je graditi razlièice za veè razliènih procesorjev.
6.18 Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje kartica PCMCIA
Moduli za uporabo kartice PCMCIA, ki se nahajajo v
/lib/modules/<razlièica>/pcmcia, kjer je <razlièica> ¹tevilka
razlièice jedra, uporabljajo informacijo o nastavitvi, ki je
specifièna le tej sliki jedra. Moduli PCMCIA ne bodo delovali z drugo
sliko jedra. Ko nadgrajujete jedro, morate nadgraditi tudi programske
module kartic PCMCIA.
Ko nadgrajujete s starej¹ih jeder, se preprièajte, da imate najnovej¹o
razlièico izvajalnih knji¾nic, paketa modutils in tako naprej. Za
podrobnosti poglejte datoteko Documentation/Changes v drevesu z
izvorno kodo jedra.
Pomembno: Èe uporabljate storitve kartic PCMCIA, v nastavitvenem
menuju za prikrojitev jedra ne omogoèite podporo omre¾nim
napravam/¾epnim in prenosnim adapterjem (angl. ,,Network device
support/Pocket and portable adapters``), saj bo pri¹lo do spora z
moduli v storitvah kartic (angl. Card Services).
Poznavanje modulskih odvisnosti PCMCIA starega jedra je uporabno.
Morate jih spremljati. Na primer, èe je va¹a kartica PCMCIA odvisna od
znakovne naprave na zaporednih vratih, ki se v starem jedru nalo¾i kot
modul, morate zagotoviti, da bo modul za zaporedna vrata dostopen tudi
za novo jedro in module PCMCIA.
Tukaj opisani postopek je malce neroden, vendar je mnogo preprosteje
preraèunati modulske odvisnosti iz èistega zaèetka in preveriti, da se
nadgrajevani moduli res nalo¾ijo tako, da so zadovoljne tako naprave
PCMCIA, kot naprave drugih tipov. Sodobna jedra vkljuèujejo ne¹teto
modulskih izbir - preveè, da bi jim lahko sledili. Ti koraki
uporabljajo obstojeèe modulske odvisnosti, kolikor je to mogoèe,
namesto, da bi od vas zahtevali, da premislite o novih.
Vendar ta postopek na raèuna primerov, ko so modulske odvisnosti neke
razlièice jedra nezdru¾ljive z odvisnostmi druge razlièice. V teh
primerih boste morali sami nalo¾iti module z ukazom insmod ali pa
prirediti modulske odvisnosti v datoteki /etc/conf.modules. Datoteka
Documentation/modules.txt v izvorni kodi jedra vsebuje dober opis
uporabe nalo¾ljivih modulov jedra in modulskih pripomoèkov kot so
insmod, modprobe in depmod. Ta datoteka opisuje tudi priporoèen
postopek ugotavljanja odlik, ki bi jih radi vkljuèili v pritajeno
jedro, in odlik, ki bi jih radi zgradili kot module.
V bistvu morate ob name¹èanju novega jedra slediti tem korakom.
* Pred gradnjo novega jedra si zapi¹ite izpis programa lsmod, ki
na¹teva modulske odvisnosti, kot jih trenutno uporablja va¹
sistem. Na primer, del izhoda programa lsmod je lahko videti
takole:
memory_cs 2 0
ds 2 [memory_cs] 3
i82365 4 2
pcmcia_core 8 [memory_cs ds i82365] 3
sg 1 0
bsd_comp 1 0
ppp 5 [bsd_comp] 0
slhc 2 [ppp] 0
serial 8 0
psaux 1 0
lp 2 0
Module Pages Used by
To vam, na primer, da modul memory_cs potrebuje ¾e prej nalo¾ena
modula ds in pcmcia_core. Ne pove pa vam, da morate ob zagonu
sistema zaradi prepreèevanja preraèunavanja modulskih odvisnosti,
imeti tudi standardne module serial, lp, psaux in druge, da
prepreèite napake, ko z insmod vkljuèujete podprograme pcmcia. V
datoteki /etc/modules boste izvedeli, katere module sistem
trenutno nalaga in v kak¹nem vrstnem redu. Shranite izvod te
datoteke za poznej¹a sklicevanja, dokler nimate uspe¹no name¹èenih
modulov novega jedra. V datoteko shranite tudi izhod pripomoèka
lsmod, na primer z ukazom:
lsmod >lsmod.old-kernel.output
* Zgradite novo jedro in namestite zagonsko sliko, bodisi zImage
bodisi bzImage, na disketo. Za to pojdite na imenikarch/i386/boot
(èe nimate klona Intela, popravite imenik za va¹o arhitekturo),
in, z disketo v disketniku, izvedite ukaz:
dd if=bzImage of=/dev/fd0 bs=512
To predpostavlja, da gradite jedro z ukazom ,,make bzImage`` in da
je va¹ disketnik /dev/fd0. To na disketo zapi¹e zagonsko sliko
jedra in vam dovoljuje, da preizkusite novo jedro ne da bi
prepisali obstojeèega, ki ga LILO za¾ene s trdega diska.
* Za¾enite jedro z diskete in se preprièajte, da deluje.
* Ko sistem poganja novo jedro, prevedite in namestite trenutno
razlièico paketa PCMCIA Card Services, ki ga najdete na
metalab.unc.edu in na drugih arhivnih mestih za Linux. Preden
namestite pripomoèke Card Services, spremenite ime datotek
/sbin/cardmgr in /sbin/cardctl v /sbin/cardmgr.old in
/sbin/cardctl.old. Stari razlièici teh pripomoèkov nista
zdru¾ljivi z zamenjavama, ki ju namesti Card Services. Tako boste
lahko v primeru te¾av obnovili prvotno stanje. Ko prikrojujete
Card Services z ukazom "make config", se preprièajte, da gradbeni
skripti vedo, kje najdejo nastavitve jedra, z ugotavljanjem
informacij iz tekoèega jedra ali s sporoèilom gradbenemu postopku
o mestu novega jedra v drevesu izvorne kode. Korak "make config"
bi se moral konèati brez napak. Namestitev modulov paketa Card
Services jih odlo¾i v imenik
/lib/modules/<razlièica-novega-jedra>/pcmcia.
* Ponovno za¾enite sistem in poglejte katere, èe sploh, naprave
PCMCIA delujejo. Preverite tudi, da deluje vsa strojna oprema, ki
ni PCMCIA. Verjetno nekaj naprav ¹e ne bo delovalo. Uporabite
lsmod in ugotovite module, ki jih je jedro nalo¾ilo ob zagonu, ter
primerjajte ta podatek z izpisom modulov, ki jih je nalagalo staro
jedro, ki ste ga shranili v prvem koraku postopka. (Èe niste
shranili izpisa lsmod za staro jedro, se vrnite in ponovno
za¾enite staro jedro, ter shranite ta izpis.)
* Ko so vsi moduli pravilno nalo¾eni, lahko zamenjate sliko starega
jedra z novo. To bo najverjetneje datoteka, na katero bo kazala
simbolna povezava /vmlinuz. Ne pozabite osve¾iti zagonskega
sektorja tako, da po namestitvi slike jedra na trdem disku
po¾enete ukaz lilo.
Poglejte tudi vpra¹anja ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?`` in
,,Modprobe can't locate module XXX, in podobna sporoèila``.
_________________________________________________________________
7. Kako naredim to ali izvem ono?
7.1 Kako vem, èe lahko moj notesnik poganja Linux?
Na to vpra¹anje ni doloènega odgovora, saj se strojna oprema
notesnikov nenehno razvija in usposobitev zaslona X, zvoka, vmesnikov
PCMCIA, modema in tako naprej lahko zahteva precej napora.
Veèina notesnikov na trenutnem tr¾i¹èu, na primer, uporablja
,,Winmodeme``, ki ne delujejo z Linuxom zaradi lastni¹kih strojnih
vmesnikov. Celo notesniki, ki so potrjeni kot ,,zdru¾ljivi z Linuxom``
morda niso popolnoma zdru¾ljivi.
Edini notesnik na tr¾i¹èu, ki ima v èasu tega pisanja modem, zdru¾ljiv
z Linuxom, je Sony Vaio. Obstaja tudi IBM Thinkpad, ki je potrjeno
zdru¾ljiv z distribucijo Red Hat, a to oèitno ne vkljuèuje modema.
Na po¹tni listi linux-laptop, ki jo gosti stre¾nik vger.rutgers.edu,
boste lahko izvedeli najnovej¹e informacije ali vpra¹ali druge
uporabnike o njihovih izku¹njah s prenosniki. Poglejte razdelek
,,Katere po¹tne liste obstajajo?``.
Domaèa stran po¹tne liste za Linux na raèunalnikih IBM Thinkpad je
http://www.topica.com/lists/linux-thinkpad/.
Drugo po¹tno listo o Thinkpadu gosti http://www.bm-soft.com/. Po¹ljite
e-po¹to z besedo ,,help`` v telesu sporoèila na
majordomo@www.bm-soft.com.
Domaèa stran Linux Laptop je na
http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/.
Domaèa stran za Linux na raèunalnikih IBM Thinkpad je na
http://peipa.essex.ac.uk/tp-linux/.
Za informacije o moteèih zunanjih napravah, kot so enote Zip in CD-ROM
prek vzporednih vrat, si oglejte domaèo stran Linux Parallel Port Home
Page na http://www.torque.net/linux-pp.html.
Èe potrebujete zadnjo razlièico servisnega paketa za kartice PCMCIA,
jo dobite v ftp://cb-iris.stanford.edu/pub/pcmcia/. Name¹èeno boste
morali imeti tudi izvorno kodo jedra. Zagotovo prej preberite
PCMCIA-HOWTO, ki je vkljuèen v distribucijo.
7.2 Kako se lahko v tekstovnem naèinu pomikam nazaj?
Na standardni slovenski (in tudi na ameri¹ki) tipkovnici lahko
uporabite kombinacijo Shift+PgUp ali PgDn (uporabiti morate sive
tipke, ne tistih na numerièni tipkovnici). Pri ostalih tipkovnicah
glejte preslikave v datoteki /usr/lib/keytables; funkciji ScrollUp in
ScrollDown lahko obesite na poljubno tipkovno kombinacijo - lahko jih,
npr., preslikate na tipke, ki jih premore 84-tipkovna tipkovnica za
AT.
Program screen, http://vector.co.jp/vpack/browse/person/an010455.html
vam priskrbi vmesni pomnilnik z zgodovino zaslona, po kateri lahko
i¹èete kljuène besede, in mo¾nost izdelave ,posnetkov` tekstovnih
zaslonov.
Velikosti pomika nazaj ne morete poljubno nastaviti, saj je izveden s
pomoèjo video pomnilnika, ki shranjuje pretekli tekst. Lahko pa
dose¾ete veèji spomin pomika na vsakem navideznem zaslonu (virtual
console) tako, da zmanj¹ate skupno ¹tevilo navideznih zaslonov -
glejte datoteko linux/tty.h.
7.3 Kako lahko preklapljam med navideznimi zasloni? Kako jih omogoèim?
V tekstovnem naèinu pritiskajte za preklop med zasloni od tty1 do
tty12 kombinacije od Alt-F1 do Alt-F12. AltGr-F1 preklopi na tty13
itd. Èe ¾elite preklopiti zaslon pod okoljem X window, morate
pritisniti Ctrl-Alt-F1 itd.; Alt-F7 ali podobno, za preklop nazaj v
grafièni naèin.
Èe ¾elite uporabljati navidezni zaslon pri navadni prijavi v sistem,
mora biti naveden v datoteki /etc/inittab, ki ureja kateri terminali
in navidezni zasloni imajo prijavne pozivnike. Sistem X potrebuje za
zagon vsaj en prost navidezni zaslon.
7.4 Kako nastavim èasovni pas?
Spremenite tekoèi imenik v /usr/lib/zoneinfo; nabavite paket timezone,
èe nimate tega imenika. Izvorna koda je dostopna v imeniku
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/admin/time/.
Potem napravite simbolno povezavo z imenom localtime, ki ka¾e na eno
od datotek v tem imeniku (ali v podimenikih), in ¹e eno simbolno
povezavo imenovano posixrules, ki ka¾e na localtime. Primer:
$ ln -sf Europe/Ljubljana localtime
$ ln -sf localtime posixrules
$ ln -sf localtime posixtime
Uèinek bo takoj¹en - poskusite date(1).
Stran referenènega priroènika o tzset opisuje nastavitev èasovne zone.
Nekateri programi prepoznajo okoljsko spremenljivko TZ, a to ni v
skladu s POSIX-om.
Preprièajte se tudi, da je ura va¹ega jedra Linuxa nastavljena na
pravilen univerzalni èas GMT - napi¹ite date -u in preverite, èe je
izpisan pravilen univerzalni èas. (Glejte tudi ,,Raèunalnik ka¾e
napaèen èas``.)
7.5 Katero razlièico Linuxa in kak¹no ime raèunalnika uporabljam?
Napi¹ite:
$ uname -a
7.6 Kako vkljuèim ali izkljuèim izmet posmrtnih ostankov programov (core
dumps)?
Z uporabo ukaza ulimit v ukazni lupini bash, ukaza limit v tcsh, ali
rlimit v ksh. Glejte ustrezne strani referenènega priroènika (man) za
podrobnosti.
Ta nastavitev se tièe vseh programov, ki jih po¾enete iz te ukazne
lupine (neposredno ali posredno), ne celotnega sistema.
Èe ¾elite privzeti vkljuèitev ali izkljuèitev izpisa posmrtnih
ostankov vseh procesov, lahko spremenite ustrezno nastavitev v
datoteki linux/sched.h - glejte definicijo INIT_TASK, poglejte tudi v
linux/resource.h.
7.7 Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?
Glejte prevod spisa Kernel-HOWTO ali datoteko README, ki je prilo¾ena
izdajam jedra na ftp://ftp.cs.helsinki.fi/pub/Software/Linux/Kernel/
in na zrcalnih mestih. (Vpra¹anje ,,Kako dobim stvari za Linux po
FTP-ju?``.) Morda imate na sistemu ¾e name¹èeno kak¹no razlièico
izvorne kode jedra. Vendar je ta razlièica najbr¾ rahlo zastarela, èe
ste jo dobili kot del standardnih distribucij Linuxa (to sploh ni
te¾ava, èe ¾elite va¹e jedro le ¹e enkrat prevesti z novimi
nastavitvami, a je te¾ava, èe ga morate nadgraditi).
Pri novej¹ih jedrih lahko (in morate) z ukazom make narediti vse
naslednje tarèe. Spomnite se, da lahko z enim samim klicem ukaza make
doloèite tudi veè tarè.
# make clean dep install modules modules_install
Spomnite se tudi osve¾iti modulske odvisnosti.
# depmod -a
Ta ukaz se lahko samodejno po¾ene ob zagonu sistema. Na sistemih
Debian/GNU Linux je ukaz del skripta /etc/init.d/modutils in ga lahko
pove¾ete na primerno mesto v imenikih /etc/rc(x).d/. Za veè informacij
o ukazu depmod poglejte stran v referenènem priroèniku.
Preverite, da uporabljate najnovej¹o razlièico pripomoèkov modutils,
kot tudi drugih podpornih paketov. Za podrobnosti poglejte v datoteko
Documentation/Changes v drevesu izvorne kode jedra, zagotovo pa
preberite tudi datoteko README paketa modutils.
Ne pozabite, da morate po kopiranju novega jedra v va¹o korensko
particijo pognati lilo, èe hoèete pozneje z njim zaganjati raèunalnik
- novej¹e razlièice jedra imajo v ta namen posebno tarèo ,,zlilo`` v
datoteki Makefile; poskusite
make zlilo
.
Na trenutnih sistemih pa lahko preprosto prepi¹ete datoteko zImage ali
bzImage (iz imenika arch/i386/boot/) na imenik /boot/ v korenskem
datoteènem sistemu, ali na disketo z uporabo ukaza dd. Glejte tudi
vpra¹anje ,,Kako preprièam LILO, da za¾ene sliko jedra?``
Jedra z lihimi srednjimi ¹tevilkami (angl. minor version) razlièic
(npr. 2.1.*, 2.3.*) so preizkusne izdaje jeder; stabilna jedra imajo
sode srednje ¹tevilke (2.0.*, 2.2.*). Èe ¾elite presku¹ati razvojna
jedra, se boste verjetno prijavili na po¹tno listo linux-kernel,
glejte razdelek ,,Katere po¹tne liste obstajajo?``.
Spletna stran http://www.kernelnotes.org/ ponuja precej informacij in
povezav na druge strani, ki ponujajo informacije o popravkih jedra
Linuxa.
Glejte tudi vpra¹anje ,,Nadgradila sem jedro, zdaj pa mi ne deluje
kartica PCMCIA``.
7.8 Ali lahko z delitvijo prekinitev uporabljam veè kot 3 zaporedne prikljuèke?
Da, toda hkrati ne boste mogli uporabljati dveh obièajnih prikljuèkov,
ki si delita prekinitev (brez nekaj trikov). To je omejitev
arhitekture vodila ISA.
Glejte Serial-HOWTO za informacije o morebitnih re¹itvah in ovinkih
okoli tega problema.
7.9 Kako lahko osve¾im (na primer) sistemsko dokumentacijo za Perl?
Ker se izvorna koda in dokumentacija za program nabirata na strojih,
ki so ¾e dolgo v uporabi, se je dobro seznaniti z ,,naèinom, kako to
poène Unix``, da boste zagotovo vedeli, kaj imate na sistemu. Na
kratko, naj namesto vas to stori raèunalnik v ozadju.
Naslednji lupinski skript uporablja programe find, egrep in sed za
iskanje besedilnega niza ,,=head1``, ki nakazuje zaèetek
dokumentacijskega modula za Perl POD (angl. Plain Old Documentation),
po hierarhiji imenikov. Potem zgradi in izvede lupinski skript, ki iz
teh datotek generira oblikovano dokumentacijo.
Programa, ki zares oblikujeta besedilo, sta pod2man in pod2text. To
sta skripta v perlu, ki klièeta perlovske knji¾niène module. Skriptu
bi lahko dodali tudi programa pod2latex in pod2html, èe bi jih imeli v
sistemu. Spodnji skript shranite v datoteko ,,makepods`` in potem
naredite to datoteko za izvedljivo z lupinskim ukazom:
chmod +x makepods
Potem ga lahko izvajate v trenutnem imeniku z ukazom:
./makepods
tukaj prere¾ite
_________________________________________________________________
#!/bin/sh
rm -f /tmp/find.tmp
#
# makepods (C) 1999 by Robert Kiesling
# This program is free software; it is distributed under the
# terms of the GNU General Public License, available at
# http://www.gnu.org/. This software comes with no warranty,
# and the author disclaims any responsibility for its (mis)use
# on your system.
#
# WARNING:
# This program can overwrite Perl library files if you are not
# careful! You have been warned!
#
# End of legal.
# Now back to the program:
#
# List of the top-level directories that you want to search,
# separated by spaces:
#
directories='/usr /var'
#
# Extension that the formatted output files should have.
ext="txt"
#
# Program that does the actual formatting. Possible values are
# "pod2man" and "pod2text." Your system may have others...
#
converter="pod2text"
#
# Generate a list of files in the 'directories' hierarchy(s)
# that contain the POD format string '=head1'.
#
for i in $directories ; do
find $i -type f -exec grep -l '=head1' {} \; >/tmp/find.tmp
done
#
# Remove from the list the files we're not interested in;
# e.g., man pages, html pages, vim and Emacs scripts....
#
egrep -v -E '*\.([1-9]|html|vim|el?)' /tmp/find.tmp >/tmp/eg1.tmp
#
# Generate a shell script from the commands, so that stdout is in
# the current directory. In this example, pod2man and pod2text are
# the commands used to format each input file from the list generated
# above, and the output files are given the extension defined by the
# variable "ext."
#
if [ $converter = "pod2man" ] ; then
sed -e "s/^/$converter --section=$ext /g" \
-e "s^\(/.*\)^\1 >\1^g" \
-e "s^>/.*/\([^\.]*\).*$^>\1.$ext^g" </tmp/eg1.tmp >/tmp/sed1.tmp
fi
if [ $converter = "pod2text" ] ; then
sed -e "s/^/$converter /g" \
-e "s^\(/.*\)^\1 >\1^g" \
-e "s^>/.*/\([^\.]*\).*$^>\1.$ext^g" </tmp/eg1.tmp >/tmp/sed1.tmp
fi
# Run the script that we've constructed.
sh /tmp/sed1.tmp
#
# Now we're done. Clean up after ourselves.
#
rm /tmp/find.tmp /tmp/eg1.tmp /tmp/sed1.tmp
# End of makepods script
_________________________________________________________________
Ker lupinski skript preiskuje celotno strukturo imenikov, lahko
njegovo izvajanje traja kar nekaj èasa.
Èe ste sistemski administrator, lahko vstavite ta skript med opravila
za cron in ga redno izvajate vsak teden, mesec, ali na kak drug
interval, tako da vas obve¹èa po e-po¹ti o vseh napakah, ki so se
zgodile. Èe je, na primer, skript makepods v imeniku /usr/local/sbin/
in bi radi shranili oblikovano dokumentacijo v podimenik imenika
/usr/local/doc/, lahko cron klièe naslednji lupinski skript, èe ga
shranite (na tem sistemu) v /etc/cron.d/Weekly/:
#!/bin/sh
cd /usr/local/doc/perl/formatted-pods
/usr/local/sbin/makepods 2>/tmp/mpds.err
mail -s 'Error output of makepod ' root </tmp/mpds.err
rm -f /tmp/mpds.err
Ne pozabite izvesti chmod +x, da napravite tudi ta skript za
izvedljivega. To je le primer in ni edini naèin na katerega lahko
napoveste opravila za cron. Prosim, poglejte v lokalno dokumentacijo,
va¹e izku¹nje se lahko tudi razlikujejo, avtor ne prevzema nobene
odgovornosti za uporabo, napaèno rabo, zlorabo, itd.
7.10 Kako naredim zagonsko disketo?
Naredite na njej datoteèni sistem z imeniki bin, etc, lib in dev -
skratka vse, kar potrebujete. Namestite na njo jedro in uredite, da bo
LILO zagnal sistem z diskete (glejte dokumentacijo, prilo¾eno programu
LILO, v datoteki lilo.u.*.ps).
Èe gradite jedro (ali naroèite programu LILO naj naroèi jedru) s
pomnilni¹kim diskom enake velikosti kot disketa, se bo pomnilni¹ki
disk ob zagonu nalo¾il in namestil kot korenski disk, namesto diskete.
Glejte datoteko Bootdisk-HOWTO.
7.11 Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angle¹ko, francosko itd.?
Za novej¹a jedra vzemite paket kbd s
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Keyboards/kbd-0.90.tar.gz.
Preprièajte se, da imate ustrezno razlièico; uporabljati morate pravo
preslikavanje tipkovnice za svoje jedro.
Pri starej¹ih jedrih morate v imeniku /usr/src/linux popraviti glavno
datoteko Makefile za prevajanje jedra.
Veè uporabnih podatkov boste na¹li v delih Slovenian HOWTO Primo¾a
Peterlina na naslovu
http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html in The
Linux keystroke and console HOWTO Andriesa Brouwerja na naslovu
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
7.12 Kako zagotovim, da bo NumLock privzeto vkljuèen?
Uporabite, na primer, program setleds (v va¹ih prijavnih skriptih
/etc/rc.local ali /etc/rc.d/*):
for t in 1 2 3 4 5 6 7 8
do
setleds +num < /dev/tty$t > /dev/null
done
setleds je del paketa kbd (glejte razdelek ,,Kako preslikam svojo
tipkovnico v slovensko, angle¹ko, francosko itd.?``.
Ali pa popravite va¹e jedro. Urediti morate tako, da bo izraz
KBD_DEFLEDS ob prevajanju drivers/char/keyboard.c definiran kot (1 <<
VC_NUMLOCK).
7.13 Kako nastavim (ali obnovim) uvodne terminalske barve?
Naslednji skript ukazne lupine bi moral delovati za konzole VGA:
for tty in 1 2 4 5 6 7 8; do
setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > /dev/tty$n
done
Zamenjajte yellow in blue z va¹ima priljubljenima barvama, in
uporabite /dev/ttyS$n za terminale na zaporednih vratih.
Èe se ¾elite preprièati, da so barve vrnjene v prvotno stanje, ko se
ljudje odjavijo (èe so jih spremenili), storite takole, zamenjajte vse
navedbe ,,getty`` (ali ,,mingetty`` ali ,,uugetty`` ali karkoli ¾e) v
datoteki /etc/inittab z navedbami ,,/sbin/mygetty``.
#!/bin/sh
setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > $1
exec /sbin/mingetty $@
[Jim Dennis]
7.14 Kako lahko uporabim veè kot 128 MB izmenjalnega prostora (swap)?
Uporabite veè izmenjalnih particij ali datotek - Linux podpira do 16
izmenjalnih podroèij, vsako je lahko veliko do 128 MB.
Zelo stara jedra podpirajo le izmenjalne particije velikosti do 16 MB.
Linux na strojih z 8 KB stranmi (8 KB paging) kot Alpha in Sparc64,
podpira izmenjalna podroèja do 512 MB. Omejitev na 128 MB pride iz
enaèbe PAGE_SIZE*BITSPERBYTE le na strojih s 4 KB velikimi stranmi, na
strojih z 8 KB velikimi stranmi pa je ta omejitev 512 MB. Vse
podrobnosti so v datoteki mm/swapfile.c.
[Peter Moulder, Gordon Weast]
_________________________________________________________________
8. Razliène informacije in odgovorjena vpra¹anja
8.1 Kako sprogramiram XYZ pod Linuxom?
Preberite priroènike ali dobro knjigo o Unixu, programski priroèniki
(napi¹ite man man) so navadno dober vir referenènih informacij za
uporabo doloèenega ukaza ali funkcije.
Obstaja tudi veliko dokumentacije v obliki GNU Info, ki je pogosto
bolj uporabna kot uèbenik. Po¾enite Emacs in napi¹ite C-h i, ali
napi¹ite info info, èe nimate ali ne marate Emacsa. Bodite pozorni na
dejstvo, da Emacsova toèka libc morda ne opisuje povsem natanèno
najnovej¹e knji¾nice libc ali GNU glibc2 za Linux. Toda projekt GNU in
LDP vedno i¹èeta prostovoljce za nadgradnjo njihove knji¾niène
dokumentacije.
Kakorkoli ¾e, obstojeèa dokumentacija za Texinfo in strani priroènika
razdelkov 2 in 3 bi morali ponujati dovolj podatkov za zaèetek.
Kot pri vsem prostem programju je najbolj¹i uèbenik sama izvorna koda.
Zadnja izdaja priroènih strani in zbirka uporabne dokumentacije v
formatu GNU Info za Linux je poleg razliènih ostalih informacij,
povezanih s programiranjem Linuxa, dostopna na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/man-pages/.
8.2 Kaj je pravzaprav s tem ELF-om?
Glejte ELF-HOWTO, ki ga je napisal Daniel Barlow - pozor, to ni
datoteka move-to-elf, ki je navodilo za roèno nadgradnjo na format
ELF.
Linux ima dva razlièna formata za izvedljive datoteke, objektne
datoteke in knji¾nice objektne kode. Novej¹i format se imenuje
,,ELF``, starej¹i je znan kot ,,a.out``. Format ELF ima veliko
prednosti, vkljuèno z bolj¹o podporo deljenim knji¾nicam in dinamiènem
povezovanju.
Oba formata, a.out in ELF, lahko sobivata na posameznem sistemu.
Vendar uporabljata razliène deljene C-jevske knji¾nice, ki jih morate
torej namestiti v dveh razliènih izvodih.
Èe ¾elite izvedeti ali lahko va¹ sistem poganja programe tipa ELF,
poglejte, èe obstaja datoteka /lib/libc.so.5. Èe obstaja, imate
verjetno knji¾nice ELF. Èe ¾elite izvedeti ali va¹a namestitev je tipa
ELF, izberite reprezentativen program, kot ls, in po¾enite na njem
file:
chiark:~> file /bin/ls
/bin/ls: Linux/i386 impure executable (OMAGIC) - stripped
valour:~> file /bin/ls
/bin/ls: ELF 32-bit LSB executable, Intel 80386, version 1, stripped
Obstaja popravek s katerim pripravite jedra 1.2.x, da se prevedejo z
ELF-ovskimi prevajalniki in delajo ELF-ovske posmrtne ostanke. Najdete
ga na ftp://tsx-11.mit.edu/pub/packages/GCC/. Za izvajanje ELF-ovskih
binarnih datotek ne potrebujete nobenega popravka. Jedra 1.3.x in
poznej¹a sploh ne potrebujejo popravkov.
8.3 Kaj pomeni tip datoteke .gz? In .tgz? In .bz2? In ... ?
Datoteke .gz (in .z) so bile komprimirane z GNU-jevskim gzip-om.
Raz¹irite jih z uporabo gunzip (ki je le simbolna povezava na gzip;
prilo¾en je veèini namestitev Linuxa).
Datoteke .taz, .tar.Z in .tz so narejene s programom za arhiviranje v
Unixu tar in potem stisnjene s compress, standardnim tovrstnim
programom za Unix.
Datoteke .tgz (ali .tpz) so komprimirane z gzip-om.
Datoteke .bz2 so stisnjene z novej¹im (in uèinkovitej¹im) programom
bzip2.
Datoteka .lsm je vnos, ki ga razume Linux Software Map (LSM), v obliki
kratke tekstovne datoteke. Podrobnosti o LSM in sam zemljevid LSM sta
dostopna na ftp://metalab.unc.edu/docs/.
Datoteka .deb je binarni paket distribucije Debian GNU/Linux. Z njo
upravljate s pomoèjo orodij dpkg in dpkg-deb (dostopni sta na
debianskih sistemih in z mesta ftp://ftp.debian.org/).
Datoteka .rpm je paket distribucije Red Hat. Najdete jih na
ftp://ftp.redhat.com.
Datoteka .bz2 je komprimirana z novej¹im programom bzip.
Ukaz file vam pogosto pove pravilen tip datoteke.
Èe se vam gzip prito¾uje, da ne zna odpreti gzipane datoteke, ste jo
verjetno po pomoti prenesli v naèinu ASCII. Veèino stvari morate
prenesti v binarnem naèinu - preden na FTP-ju uporabite ukaz get, s
katerim prenesete datoteko, uporabite binary, ki pove, da prena¹ate
binarne datoteke.
8.4 Kaj pomeni angle¹ka kratica VFS?
Navidezni datoteèni sistem (Virtual File System). To je abstraktni
nivo med uporabnikom in pravim datoteènim sistemom kot npr. ext2,
minix in msdos. Njegovo delo je, med drugim, izprazniti bralni
pomnilnik, ko v disketni enoti zazna spremembo diskete:
VFS: Disk change detected on device 2/0
8.5 Kej je devfs in kaj poène?
devfs je izvedba novega naèina poimenovanja blokovnih naprav (diskov)
v poznih jedrih 2.1.x in v jedrih 2.2.x. Namesto, da omejuje imena
naprav na imena blokovnih naprav v imeniku /dev/, dovoljuje devfs
poimenovanje in dostopanje naprav z navideznimi imeni, nekorenskim
uporabnikom in iz veè kot ene toèke priklopa.
Domaèa stran in PZV o devfs je na
http://www.atnf.csiro.au/~rgooch/linux/kernel-patches.html.
8.6 Kaj je BogoMip?
,,BogoMips`` je skraj¹ava za ,,Bogus MIPS``, MIPS pa je kratica, ki
(odvisno od tega, koga vpra¹ate) pomeni ,,milijon ukazov na sekundo``
(Millions of Instructions per Second) ali pa ,,nepomembna indikacija
procesorjeve hitrosti`` (Meaningless Indication of Processor Speed).
©tevilo, ki se izpi¹e ob zagonu raèunalnika, je rezultat èasovnega
umerjanja jedra, ki se uporablja pri nekaterih gonilnikih za zelo
kratke èasovne zanke.
Zelo pribli¾no velja med BogoMipsi in MHz tak¹na korespondenca:
386SX frekvenca * 0.14
386DX frekvenca * 0.18
486Cyrix/IBM frekvenca * 0.33
486SX/DX/DX2 frekvenca * 0.50
586 frekvenca * 0.39
Èe je ¹tevilo, ki ga vidite, divje ni¾je od zgornjih, imate morda
izklopljeno stikalo Turbo ali napaèno nastavljeno hitrost CPU ali
nekak¹no predpomnilni¹ko te¾avo (kot je opisana v razdelku ,,Ko dodam
pomnilnik, se sistem neznansko upoèasni.``).
Èe vas zanimajo vrednosti BogoMips, ki so jih ljudje izmerili z
drugimi, redkej¹imi, èipi, glejte BogoMips Mini-HOWTO na mestu
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/howto/mini/BogoMips/.
Èe ima kdo ¹tevilke BogoMip za procesorje, novej¹e od 586, naj jih
prosim po¹lje na rkiesling@mainmatter.com.
8.7 Kak¹na periodika na zvezi ali zastonj obstaja za Linux?
Seznam periodiènih publikacij ali redno vzdr¾evanih spletnih strani,
posveèenih Linuxu ali prostem programju, zadnje èase dobiva veliko
dodatkov.
* geek news, http://geeknews.cjb.net/. Naslovi èlankov o Linuxu, kot
èlanki v comp.os.linux.announce in Techweb, ter splo¹ne
zanimivosti, kot zgodbe Associated Press.
* Linux Gazette, http://www.linuxgazette.com/. To je najstarej¹i
èasnik na zvezi in tudi edini, ki objavlja izvorno kodo.
* Linux Today, http://www.linuxtoday.com/. V¹eè mi je. Objavil je
moj èlanek. Dnevno sve¾e novice in mnenja, povezana s skupnostjo
Linuxa.
* Linux Weekly News, http://www.lwn.net/. Novice o skupnosti Linuxa,
osve¾ene vsak teden.
* Slashdot, http://www.slashdot.org. Novice o skupnosti in kulturi
prostega programja.
* Freshmeat, http://www.freshmeat.net. Obvestila o novem in
osve¾enem programju za Linux in druge proste operacijske sisteme.
[Jim Dennis, Robert Kiesling]
8.8 Koliko ljudi uporablja Linux?
Linux je prosto dostopen in nikomur se ni treba registrirati v
centralnem uradu, zato je to te¾ko izvedeti. Veliko podjetij se
dandanes pre¾ivlja izkljuèno s prodajo in podporo Linuxa. Novièarske
skupine o Linuxu so med najbolj branimi na Usenetu. Te¾ko je postreèi
s toènimi podatki, a ¹tevilo uporabnikov gre verjetno v milijone.
Vendar se ljudje lahko registrirajo kot uporabniki Linuxa v okviru
projekta Linux Counter (¹tevec Linuxov), ki obstaja od leta 1993.
Avgusta 1998 so v okviru tega projekta pre¹teli veè kot 70.000
uporabnikov.
Obi¹èite spletno stran na http://counter.li.org/ in izpolnite prijavni
obrazec. Èe ne ¾elite uporabljati spleta, po¹ljite e-sporoèilo na <
counter@counter.li.org> z enim od naslednjih predmetov: ,,I use Linux
at home`` (,,Doma uporabljam Linux``) ali ,,I use Linux at work``
(,,Na delovnem mestu uporabljam Linux``).
Trenutno stanje ¹tevca se meseèno objavlja v comp.os.linux.misc in je
vedno dostopno na spletni strani.
[Harald Tveit Alvestrand]
8.9 Koliko ljudi uporablja Linux? (Redux.)
Podjetje International Data Corporation je nedavno objavilo svojo prvo
komercialno napoved prodaje Linuxa. Napoved ovrednoti prodaje Linuxa
prek trgovcev v letih 1996, 1997 in 1998 ter napoveduje prodajo do
leta 2003.
Poroèilo lahko dobite tako, da stopite v stik z IDC po e-po¹tni na <
ctoffel@idc.com>. Njihova spletna stran je na
http://www.itresearch.com/.
8.10 Kako naj izgovarjam ime ,,Linux``?
Línuks, pa èe si Anglosaksonci polomijo jezike (opomba prevajalca:
tukaj se prevod rahlo razlikuje od angle¹kega izvirnika).
Èe ¾elite, lahko sli¹ite Linusa, kako ga izgovarja. Poslu¹ajte
datoteki english.au ali swedish.au z mesta
ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/. Èe imate
zvoèno kartico ali avdio gonilnik za PC-jev zvoènik, ga lahko sli¹ite,
èe napi¹ete
$ cat english.au >/dev/audio
Razlika pri obeh datotekah ni v izgovarjavi besede ,,Linux`` ampak v
jeziku, v katerem vas Linus pozdravi. V angle¹èini reèe (zapisano
fonetsko) takole: ,,Helou, dis is Linus Toorvalds ent aj pronauns
Línuks es Línuks``, v ¹ved¹èini pa: ,,Hejt, her Linus Toorvalds ueja
utala Línuks Línuks``.
Q.E.D.
8.11 Kje je stran o hrani in Linuxu?
Na http://members.xoom.com/gnulix_guy/geek-gourmet. Vsebuje recepte za
jedi kot so Fusili Chicken Marinara, Speedy Guacamole in Idiot-proof
pilaf, kot tudi za nasvete za kuhanje v naglici. A ni ¹e receptov za
pingvine.
8.12 Kje lahko izvem veè o projektih prostega programja?
The Free Software Bazaar na¹teva najnovej¹e zaèetke dela na projektih
prostega programja in pove, kako je mogoèe sponzorirati te projekte in
kako slu¾iti denar s pisanjem prostega programja. Njegov URL je
http://www.csustan.edu/bazaar/.
_________________________________________________________________
9. Najbolj pogosta sporoèila o napakah
9.1 Modprobe can't locate module, ``XXX'' in podobno
(Program modprobe ne najde modula ,,XXX``.)
Te vrste sporoèila se predvsem pojavijo ob zagonu ali izklopu sistema.
Èe se modprobe, insmod, ali rmmod prito¾ujejo, da ne najdejo modula,
dodajte naslednje v datoteko /etc/modules.conf ali v
/etc/modutils/aliases, katero paè ¾e imate na va¹em sistemu:
alias <ime_modula> off
In uporabite ime modula, ki se pojavlja v sporoèilu o napaki.
[J. H. M. Dassen]
9.2 Unknown terminal type linux (neznan tip terminala linux) in podobno.
V zgodnjih jedrih so razvijalci spremenili privzeti tip zaslona s
console na linux. Popraviti morate datoteko /etc/termcap in spremeniti
vrstico, ki se glasi
console|con80x25:\
v vrstico
linux|console|con80x25:\
(Morda je v tej vrstici ¹e beseda dumb, èe je, jo odstranite.)
Èe ¾elite, da bo va¹ urejevalnik besedil deloval normalno, morate
morda najprej napisati TERM=console (za ¹koljki bash in ksh) ali
setenv TERM console (csh, tcsh).
Nekateri programi namesto datoteke /etc/termcap uporabljajo datoteko
/usr/lib/terminfo. Za uporabo tak¹nih programov morate nadgraditi
terminfo, ki je del ncurses.
9.3 lp1 on fire
(lp1 gori)
To je ¹ala/tradicionalno sporoèilo o napaki, ki sporoèa, da va¹
tiskalnik sporoèa neko napako, vendar status te napake ni pravilen.
Morda nastane zaradi V/I ali prekinitvenih konfliktov - glejte
nastavitve va¹ih kartic. Nekateri ljudje sporoèajo, da dobijo to
napako, ko je tiskalnik ugasnjen. Upajmo, da v resnici ne gori ...
V novej¹ih jedrih se sporoèilo glasi
lp1 reported invalid error status (on fire, eh?).
9.4 INET: Warning: old style ioctl... called!
(INET: Pozor: klièete zastarel ioctl.)
Posku¹ate uporabljati stare pripomoèke za nastavitev omre¾ja. Nove
najdete na mestu
ftp://ftp.linux.org.uk/pub/linux/Networking/PROGRAMS/NetTools/ (¾al le
izvorno kodo).
Upo¹tevajte, da teh programov ne morete uporabljati enako kot
starej¹ih. Glejte NET-2 HOWTO za navodila o pravilni nastavitvi
starej¹ih omre¾nih programov. ©e bolje: glejte NET-3 HOWTO in
nadgradite va¹e omre¾no programje.
9.5 ld: unrecognized option '-m486'
(ld: neznana izbira '-m486')
Uporabljate staro razlièico povezovalnika ld. Namestite novej¹i paket
binutils - vsebuje tudi najnovej¹i ld. Glejte na
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/packages/GCC/, datoteka je
binutils-2.6.0.2.bin.tar.gz.
9.6 GCC javi notranjo napako: Internal compiler error.
Èe je napaka ponovljiva (tj. se vedno pojavi na istem kraju na isti
datoteki - tudi, èe ponovno za¾enete raèunalnik in poskusite ¹e
enkrat, s stabilnim jedrom), ste odkrili hro¹è prevajalnika GCC.
Po¹ljite opis hro¹èa razvijalcem - za podrobnosti glejte dokumentacijo
GCC Info (C-h i v Emacsu in izberite GCC) - preprièajte se, da imate
zadnjo dostopno verzijo GCC-ja.
Te¾ava pravzaprav verjetno ni specifièna Linuxu; èe niste prevajali
programa, ki ga prevaja veliko uporabnikov Linuxa, ne po¹iljajte
poroèila o napaki v skupine comp.os.linux.*.
Èe napaka ni ponovljiva, imate verjetno probleme s pomnilnikom -
glejte razdelek ,,make pravi Error 139``.
9.7 make pravi Error 139
(Napaka ¹t. 139.)
Va¹ prevajalski gonilnik (gcc) je izvrgel posmrtne ostanke. Verjetno
imate pokvarjeno, hro¹èato ali staro verzijo GCC-ja - nabavite
najnovej¹o izdajo. Lahko pa vam tudi zmanjkuje izmenjalnega prostora -
za veè informacij glejte razdelek ,,Moj raèunalnik deluje zelo poèasi,
ko uporabljam GCC/X/...``.
Èe to ne odpravi te¾ave imate verjetno problem s pokvarjenim
pomnilnikom ali diskom. Preverite frekvenco ure, èakalna stanja in
osve¾ilne èase za va¹e èipe SIMM in predpomnilnik (vèasih se moti tudi
strojni priroènik). Èe je vse nastavljeno kot mora biti, imate najbr¾
zaniè SIMM-e ali matièno plo¹èo ali trdi disk ali krmilnik.
Kot ostali Unixi, je tudi Linux zelo dober preizku¹evalnik pomnilnika
- mnogo bolj¹i kot dosovski, posebej za to namenjeni, programi.
Poroèajo, da povzroèajo kloni nekaterih matematiènih koprocesorjev x87
doloèene te¾ave; poskusite prevesti jedro z emulacijo matematiènih
ukazov, glejte ,,Kako prevedem/nadgradim svoje jedro?``. Morda boste
morali uporabiti v LILO-vem pozivniku ukaz no387, da bo jedro
uporabljalo emulacijo, ali pa bo emulacijo uporabljalo samo vèasih,
veèinoma pa pravi koprocesor.
Veliko veè informacij o tem problemu najdete na svetovnem spletu na
http://www.bitwizard.nl/sig11/.
9.8 shell-init: permission denied, ko se prijavim.
Branje in poganjanje programov v va¹em korenskem imeniku in vseh
imenikih do va¹ega domaèega mora biti dostopno vsem. Za odpravo
problema glejte stran v priroèniku za chmod (man chmod) ali kak¹no
knjigo o Unixu.
9.9 No utmp entry. You must exec ..., ko se prijavim.
Va¹a datoteka /var/run/utmp je zavo¾ena. V va¹ih prijavnih skriptih
/etc/rc.local ali /etc/rc.d/* morate imeti vrstico:
> /var/run/utmp
Glejte razdelek ,,Zavozil sem svoj sistem in se ne morem prijaviti, da
bi ga popravil``. Vedite, da lahko najdete utmp tudi v imenikih
/var/adm/ ali /etc/ v starej¹ih sistemih.
9.10 Warning--bdflush not running.
Sodobna jedra uporabljajo bolj¹o strategijo za pisanje predpomnjenih
diskovnih blokov. Poleg sprememb v jedru to vkljuèuje tudi zamenjavo
starega programa, ki je izpisoval vse na vsakih 30 sekund, z novej¹im,
bolj izpiljenim demonom (pravzaprav z dvema), imenovanim bdflush.
Nabavite datoteko bdflush-n.n.tar.gz z mesta, na katerem ste dobili
izvorno kodo jedra (razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``)
in ga prevedite in namestite; zagnati se mora pred obièajnim zagonskim
preverjanjem datoteènega sistema. Novi demon bo odlièno deloval tudi s
starimi jedri, zato ni razloga, da bi ¹e obdr¾ali starega.
9.11 Warning: obsolete routing request made.
(Pozor: poslali ste zastarelo zahtevo po usmerjanju.)
Nikar si ne delajte skrbi; to pomeni le, da je razlièica va¹ega
programa route nekoliko zastarela, glede na jedro. Sporoèilo lahko
izklopite tako, da dobite novo razlièico route z istega mesta kot
izvorno kodo jedra (razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje
jedro?``).
9.12 EXT2-fs: warning: mounting unchecked filesystem.
(EXT2-fs: pozor: name¹èam nepregledan datoteèni sistem.)
Pognati morate e2fsck (ali fsck -t ext2, èe ga imate) z izbiro -a, ki
pobri¹e zastavico ,,umazanosti`` in potem na èist naèin odmesti
particijo po vsakem pravilnem izklopu sistema.
Najla¾je to storite z najnovej¹imi ukazi fsck, umount in shutdown.
Dobite jih v paketu Rika Faitha util-linux (glejte razdelek ,,Kako
dobim stvari za Linux po FTP-ju?``). Preprièajte se, da jih prijavni
skripti /etc/rc* uporabljajo pravilno.
NB: Ne posku¹ajte preverjati datoteènega sistema, ki je name¹èen v
bralnem-pisalnem naèinu - to vkljuèuje korensko particijo, èe ob
zagonu ne vidite sporoèila
VFS: mounted root ... read-only
Urediti morate tako, da se korenski datoteèni sistem namesti le v
bralnem naèinu, se preveri, èe je to potrebno, in potem namesti v
bralno-pisalnem naèinu. Preberite dokumentacijo, ki pride poleg
util-linux za podrobnosti.
Upo¹tevajte, da morate doloèiti pri ukazu mount izbiro -n in tako
prepreèiti, da bi osve¾il /etc/mtab, saj je korenski datoteèni sistem
¹e vedno le-bralni in lahko sicer mount spodleti!
9.13 EXT2-fs warning: maximal count reached.
To sporoèilo izpi¹e jedro, ko namesti datoteèni sistem, oznaèen kot
,,èist``, katerega ,,¹tevilo priklopov po zadnjem preverjanju`` pa
presega doloèeno vrednost. Re¹itev je poiskati zadnjo razlièico
uporabnih programov za ext2fs (v èasu pisanja je to
e2fsprogs-0.5b.tar.gz) na obièajnih mestih (glejte razdelek ,,Kako
dobim stvari za Linux po FTP-ju?``).
Najveèje ¹tevilo priklopov (mount) lahko vidite in spremenite s
programom tune2fs iz tega paketa.
9.14 EXT2-fs warning: checktime reached.
(Èas za pregled datoteènega sistema.)
Jedra od verzije 1.0 naprej podpirajo preverjanje datoteènega sistema
na doloèen èas ali na doloèeno ¹tevilo priklopov. Nabavite najnovej¹o
razlièico uporabnih programov za ext2fs (glejte razdelek ,,EXT2-fs
warning: maximal count reached.``).
9.15 df izpi¹e Cannot read table of mounted filesystems.
Verjetno je nekaj narobe z datoteko /etc/mtab ali /etc/fstab. Èe imate
skoraj novo razlièico programa mount, morate ob zagonu izprazniti ali
pobrisati datoteko /etc/mtab (to doloèite v /etc/rc.local ali
/etc/rc.d/*), nekako takole:
rm -f /etc/mtab*
Nekatere razlièice SLS naredijo vnos za korensko particijo v /etc/mtab
z uporabo rdev v /etc/rc*. To je napaèno - nove razlièice ukaza mount
to storijo samodejno.
Druge razlièice SLS imajo tak¹no vrstico v /etc/fstab:
/dev/sdb1 /root ext2 defaults
Tudi to je napaèno, /root bi se moralo glasiti preprosto /.
9.16 fdisk izpi¹e Partition X has different physical/logical ...
Èe je particijsko ¹tevilo (X, zgoraj) enako 1, je to enak problem kot
v razdelku ,,fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary``.
Èe se particija zaène ali konèa s ¹tevilko cilindra, veèjo od 1024, je
to zato, ker se standardna dosovska informacija o geometriji diska ne
zna spopadati s ¹tevili cilindrov, veèjimi od 10 bitov. Glejte
razdelek ,,Kako naj preprièam Linux, da bo delal z mojim diskom?``.
9.17 fdisk: Partition 1 does not start on cylinder boundary
Verzija fdisk-a, ki pride poleg veliko Linuxa¹kih sistemov, ustvari
particije, ki ne ustrezajo niti lastnemu preverjanju. ®al ne morete
storiti veliko, èe ste ¾e namestili svoj sistem, razen, da prepi¹ete
podatke s particije, jo pobri¹ete in nanovo ustvarite in prepi¹ete
podatke nazaj.
Problemom se lahko izognete z uporabo najnovej¹ega fdisk-a, ki je v
paketu Rika Faitha util-linux (dostopnega na vseh obièajnih mestih za
FTP). Alternativa temu, èe ustvarjate novo particijo ¹t. 1, ki se
zaène na prvem cilindru, bi bila, da naredite naslednje (za ustvaritev
particije, ki je v¹eè fdisk-u):
1. Na obièajen naèin naredite particijo ¹t. 1 s fdisk-om. Izpis p bo
izpisal prito¾bo, da je s particijo nekaj narobe.
2. Napi¹ite u, da nastavite sektorski naèin in spet naredite p.
Prepi¹ite ¹tevilko s stolpca End.
3. Pobri¹ite particijo ¹t. 1.
4. ©e vedno v sektorskem naèinu, ponovno ustvarite particijo ¹t. 1.
Nastavite prvi sektor tako, da se bo ujemal s ¹tevilom sektorjev
na sled. To je sektorsko ¹tevilo prve vrstice izhoda p. Nastavite
zadnji sektor na vrednost, opisano zgoraj v drugi toèki.
5. Napi¹ite u za resetiranje cilindrskega naèina in nadaljujte z
drugimi particijami.
Prezrite sporoèila o nealociranih sektorjih - nana¹ajo se na sektorje
prve sledi razen tistih iz glavnega zagonskega zapisa (Master Boot
Record), ki se ne uporabljajo, èe za¾enete prvo particijo v 2. sledi.
9.18 fdisk izpi¹e partition n has an odd number of sectors.
PC-jeva diskovna particijska shema deluje s 512-zlogovnimi sektorji,
vendar Linux uporablja bloke velikosti 1 Kb. Èe imate particijo z
lihim ¹tevilom sektorjev, ostane zadnji sektor neuporabljen. Prezrite
sporoèilo.
9.19 mtools izpi¹e cannot initialize drive XYZ
To pomeni, da mtools ne more dostopati do pogona. Vzrokov je lahko
veè.
Pogosto je to zaradi napaènih dovoljenj disketnih napravah (/dev/fd0*
in /dev/fd1*) - uporabnik, ki klièe mtools, mora imeti ustrezen
dostop. Za podrobnosti poglejte referenèni priroènik, kako se
uporablja chmod.
Veèina verzij mtools, ki jih dobite poleg Linuxa (a ne standardna
verzija GNU), uporablja vsebino datoteke /etc/mtools za podatek o tem,
katere naprave in gostote zapisa naj uporablja, namesto da bi imela to
informacijo prevedeno v izvedljivi datoteki. Pogosto to sploh ni
dokumentirano.
Najla¾ji naèin za dostop do dosovskih datotek (predvsem tistih na
particijah trdega diska) najdete v razdelku ,,Kako dostopam do datotek
na dosovski particiji ali disketi?``. Pazite, da ne boste nikoli
uporabljali mtools za dostop do datotek na particiji, priklopljeni z
datoteènim sistemom msdosfs.
9.20 Na zaèetku zaganjanja sistema: Memory tight
To pomeni, da imate zelo veliko jedro, kar pomeni, da mora Linux
opravljati posebne èarovnije s pomnilnikom, da bi se lahko zagnal z
BIOS-a. To dejstvo ni povezano s kolièino fiziènega pomnilnika v va¹em
stroju. Ignorirajte sporoèilo ali prevedite jedro le z gonilniki in
lastnostmi, ki jih potrebujete (glejte vpra¹anje ,,Kako
nadgradim/prevedem svoje jedro?``).
9.21 Moj sistemski dnevnik pravi `end_request: I/O error, ...'.
To sporoèilo o napaki in podobna sporoèila skoraj vedno ka¾ejo na
strojno napako, povezano s trdim diskom.
To je splo¹en indikator strojne napake. Edini naèin s katerim
prepreèite nadaljno izgubo podatkov je popoln pravilen izklop sistema
(s shutdown). Zagotoviti morate tudi, da so vsi podatki na pogonu
rezervno arhivirani in jih obnoviti na delujoèem trdem disku.
To sporoèilo o napaki lahko pomeni tudi slabo povezavo s pogonom,
posebno pri doma narejenih sistemih. Èe sami name¹èate disk IDE, vedno
uporabite nove kable. Najbr¾ je to dobra zamisel tudi pri diskih SCSI.
V nekem primeru je ta problem sovpadal z ozemljitvenimi problemi med
sistemsko plo¹èo in ohi¹jem enega strojev. Preden zvalite krivdo na
trdi disk, se preprièajte, da so vse elektriène povezave èiste in
trdne.
[Peter Moulder, Theodore T'so]
9.22 You don't exist. Go away.
(Ne obstaja¹. Izgini!)
Ne gre za oku¾bo z virusom. :-) To sporoèilo pride od programov kot so
write, talk in wall, èe klicajoèa zastavica UID ne ustreza nobenemu
uporabniku (verjetno zato, ker je datoteka /etc/passwd pokvarjena) ali
èe zveza (navadno psevdoterminal) ni pravilno zabele¾ena v utmp
(verjetno zato, ker ste jo vzpostavili na èuden naèin).
_________________________________________________________________
10. Sistem X Window
10.1 Ali Linux podpira sistem X Windows?
Da. Linux uporablja stre¾nik za X Windows, imenovan XFree86 (trenutna
razlièica je 3.3.3, ki poèiva na X11R6). Potrebujete grafièno kartico,
ki je podprta v XFree86 (to pa so skoraj vse). Veè podatkov dobite v
Linux XFree86 HOWTO.
Veèina dana¹njih distribucij Linuxa vsebuje tudi namestitev oken X.
Tudi sami lahko namestite ali nadgradite stre¾nik XFree86. Glejte na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/ in na zrcala, datoteke se
imenujejo Xfree86-*. Za namestitvena navodila preberite XFree86 HOWTO,
glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.
10.2 Kje lahko dobim XF86Config za moj sistem?
Glejte spis Linux XFree86 HOWTO, zadnje razlièice knjige Installation
and Getting Started, in navodila programa XF86Setup.
Vsebina datoteke XF86Config je odvisna od natanène kombinacije
grafiène kartice in monitorja. Nastavite jo lahko roèno, ali s
pripomoèkom XF86Setup. Berite navodila, ki pridejo poleg X-stre¾nika
XFree86 v imeniku /usr/X11R6/lib/X11/etc. Datoteka, ki jo morate
najbolj nujno prebrati, se imenuje README.Config.
Nikar dobesedno ne uporabljajte datoteke XF86Config.eg, ki je
vkljuèena z novej¹imi verzijami XFree86, saj lahko napaène nastavitve
frekvenc grafiène kartice po¹kodujejo va¹ monitor. Ta datoteka je
vkljuèena le kot primer.
Prosim, ne pi¹ite v comp.os.linux.x, da vam sestavijo datoteko
XF86Config, in, prosim, ne odgovarjajte na tak¹ne pro¹nje.
10.3 Katera namizna okolja teèejo na Linuxu?
Linux, opremljen z XFree86, med ostalimi upravljalniki namizja podpira
namizna okolja KDE, GNOME in komercialno okolje CDE. Vsako uporablja
drug nabor knji¾nic in ponuja razliène stopnje videza in obèutka MS
Windows.
Informacije o KDE so dostopne na http://www.kde.org/. Okolje KDE
uporablja grafiène knji¾nice Qt, dostopne z http://www.qt.org. Namizje
uporablja lastni okenski upravljalnik, imenovan kwm in ponuja podoben
videz in obèutek kot MS Windows.
Spletna stran GNOME je na http://www.gnome.org/. Okolje uporablja
proste knji¾nice GTK, dostopna z naslova http://www.gtk.org/ in
okenski upravljalnik Enlightenment, dostopen na
http://www.enlightenment.org/.
Komercialno okolje CDE uporablja knji¾nice Motif in okenski
upravljalnik mwm. Dostopno je prek razliènih komercialnih prodajalcev.
Prosta razlièica knji¾nic Motif, imenovana LessTiF, je dostopna z
http://www.lesstif.org/.
10.4 Prijave z xterm-om izgledajo èudno v who, finger.
Terminalski program xterm, ki pride s stre¾nikom XFree86 2.1 in
prej¹njimi, ne razume povsem zapisa, ki ga Linux uporablja v datoteki
/var/adm/utmp, kjer sistem zapisuje, kdo je prijavljen. Torej ne
nastavi pravilno vseh podatkov.
Terminali Xterm, vkljuèeni v stre¾nike XFree86 od 3.1 naprej, re¹ijo
to te¾avo.
10.5 Nikakor ne preprièam X Window, da bi pravilno deloval
Preberite XFree86 HOWTO - ne pozabite na poglavje z vpra¹anji in
odgovori.
Poskusite spremljati comp.windows.x.i386unix - posebej preberite PZV
(FAQ) te skupine.
Prosim, ne po¹iljajte vpra¹anj, povezanih z X Windows ali XFree86 v
skupino comp.os.linux.x, razen, èe niso specifièna Linuxu.
_________________________________________________________________
11. Kako dobiti nadaljnjo pomoè?
11.1 ©e vedno niste odgovorili na moje vpra¹anje!
Prosim, preberite ves ta odgovor, preden po¹ljete sporoèilo v svetovno
novièarsko skupino. Vem, da je ta odgovor dolg, a morda se
pripravljate, da se boste osme¹ili pred 50.000 ljudmi in porabili na
stotine ur njihovega èasa. Kajneda se splaèa porabiti nekaj va¹ega
èasa za branje in upo¹tevanje teh navodil?
Èe mislite, da je odgovor nepopoln ali netoèen, se obrnite najprej na
vzdr¾evalca prevoda na <roman.maurer@hermes.si>, saj gre morda za
zastarel prevod, potem ¹ele na originalnega avtorja Linux FAQ Roberta
Kieslinga, <rkiesling@mainmatter.com>.
Preberite ustrezne knjige projekta Linux Documentation Project -
glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.
Èe ste novopeèeni uporabnik Unixa, preberite FAQ (Frequently Asked
Questions, angle¹ka kratica za PZV) skupine comp.unix.questions, morda
bodo zanimiva tudi tista ostalih skupin news:comp.unix.*.
Linux ima toliko skupnega s komercialnimi Unixi, da se bo skoraj vse,
kar preberete tam, nana¹alo tudi na Linux. PZV o Unixu lahko, tako kot
vsa PZV, najdete na ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers, èe
nimate dostopa do FTP-ja vam jih lahko po¹lje tudi
<mail-server@rtfm.mit.edu>. Po svetu obstajajo tudi zrcala arhivov PZV
- poglejte v Introduction to *.answers posting, ali glejte v
news-answers/introduction na zgornjem mestu.
V Sloveniji obstaja zrcalo PZV na naslovu
ftp://ftp.arnes.si/usenet/news.answers/.
Preglejte za va¹e vpra¹anje ustrezen HOWTO, èe obstaja, ali ustrezen
starinski dokument sub-FAQ. Preverite na mestu za FTP.
Eksperimentirajte - to je najbolj¹i naèin za uèenje Unixa in Linuxa.
Berite dokumentacijo. Berite referenèni priroènik (napi¹ite man man za
navodila, tudi man -k <predmet> pogosto navede uporabne in ustrezne
reference).
Poglejte v dokumentacijo v formatu Info (v Emacsu napi¹ite C-h i, se
pravi Control-H potem pa ¹e I) - dokumentacija ni le za Emacs, v njej
je na primer tudi celotna dokumentacija o prevajalniku GCC.
Pogosto boste poleg programskega paketa dobili tudi datoteko README z
navodili za namestitev in/ali uporabo paketa.
Preprièajte se, da nimate pokvarjenega ali zastarelega izvoda
programa, ki vam povzroèa te¾ave. Èe je to mogoèe, ga ¹e enkrat
prenesite k sebi in namestite - morda ste prviè naredili napako.
Spremljajte novièarsko skupino comp.os.linux.announce, v njej so
pogosto zelo pomembne informacije za vse uporabnike Linuxa.
Splo¹na vpra¹anja za delo z X-Windows spadajo v
comp.windows.x.i386unix, ne v comp.os.linux.x. Vendar pred po¹iljanjem
sporoèila spremljajte skupino (vkljuèno s PZV)!
Le, èe ste upo¹tevali vsa ta navodila, in ¹e vedno obtièali v te¾avah,
lahko opi¹ete problem v ustrezni skupini news:comp.os.linux.*. Pred
tem pa preberite ¹e naslednji razdelek ,,Kaj vkljuèiti v pro¹njo za
pomoè``.
11.2 Kaj vkljuèiti v pro¹njo za pomoè
Prosim, natanèno preberite naslednji nasvet o tem, kako pisati va¹a
novièarska sporoèila ali epo¹to. Upo¹tevanje teh navodil bo bistveno
pripomoglo temu, da bo strokovnjak in/ali nek drug uporabnik prebral
va¹e sporoèilo in imel dovolj informacije in motivacije, da vam bo
odgovoril.
Nasvet se nana¹a na klice na pomoè v novièarskih skupinah in tudi na
zasebno po¹to, ki jo po¹iljate strokovnjakom in souporabnikom.
Preprièajte se, da boste opisali problem z vsemi podrobnostmi,
vkljuèno s podatki:
* S katerim programom, natanèno, imate te¾ave. Vkljuèite ¹tevilko
razlièice, èe jo poznate in povejte, kje ste dobili to razlièico.
Veliko standardnih ukazov vam izpi¹e svojo razlièico, èe jih
po¾enete z izbiro --version.
* Katero izdajo Linuxa (Red Hat, Slackware, Debian ali karkoli) in
katero verzijo te izdaje uporabljate.
* Natanèno in popolno besedilo vseh sporoèil o napakah, ki se vam
izpi¹ejo.
* Natanèno, kak¹no obna¹anje programa ste prièakovali in natanèno
kak¹no obna¹anje ste dobili. Dobro je, èe vkljuèite zapis uporabe
programa z va¹imi in njegovimi odzivi.
* Katero razlièico jedra in deljenih knji¾nic uporabljate. Razlièico
jedra izveste z ukazom uname -a, razlièico deljenih knji¾nic pa z
ukazom ls -l /lib/libc*.
* Podrobnosti o va¹i strojni opremi, èe se zdi to smiselno.
Èe ne po¹iljate velikih kolièin izvorne kode ali uuencodiranih
datotek, niste v nevarnosti, da bi bilo va¹e sporoèilo predolgo, zato
le upo¹tevajte zgornja navodila.
Uporabljajte razumljivo, podrobno predmetno vrstico (Subject). Ne
pi¹ite v njo stvari kot ,,ne deluje``, ,,Linux``, ,,na pomoè`` ali
,,vpra¹anje`` -- to ¾e vemo! Prihranite prostor v predmetu za ime
programa, del sporoèila o napaki, povzetek nenavadnega obna¹anja ipd.
Èe poroèate o sporoèilu ,,unable to handle kernel paging request``,
upo¹tevajte navodila v datoteki README, prilo¾eni izvorni kodi, da
boste spremenili ¹tevilke v nekaj uporabnega. Èe ne boste storili
tega, ne bo tega mogel storiti nihèe drug, saj se preslikave med
¹tevilkami in sporoèili razlikujejo od jedra do jedra.
Na zaèetku va¹ega sporoèila napi¹ite povzetek (en sam odstavek).
V zakljuèku va¹ega sporoèila prosite za odgovor po epo¹ti in napi¹ite,
da boste poslali v skupino povzetek. To podprite z uporabo polja
Followup-To: poster. Po nekaj dnevih ali tednu tudi zares objavite
povzetek. Ne zdru¾ite preprosto vseh odgovorov, ki ste jih dobili -
povzemite jih. V predmet va¹ega sporoèila dajte besedo SUMMARY
(povzetek). Razmislite o objavi povzetka v comp.os.linux.announce.
Preprièajte se, da ima va¹e sporoèilo pravilno zaglavje References. To
oznaèi va¹ èlanek kot del niti originalnega èlanka, tako bralcem ni
treba brati èlankov, ki jih ne zanimajo.
V va¹em sporoèilu lahko tudi poveste, da ste prebrali ta in ta PZV in
ustrezen HOWTO - morda ljudje potem ne bodo preskoèili va¹ega
sporoèila.
Ne pozabite, da ne smete javno objavljati zasebne po¹te, brez
dovoljenja pisca.
11.3 Nekomu bi rad pisal o moji te¾avi
Poskusite poiskati avtorja ali razvijalca programa ali dela programa,
ki vam povzroèa te¾ave. Èe imate podporo pri prodajalcu distribucije
Linuxa, jo uporabite. V Sloveniji lahko uporabite tudi elektronski
spisek lugos-list ali pi¹ete na lugos@lugos.si.
Prosim, vkljuèite v e-po¹to vse, kar bi sicer vkljuèili v javno
pro¹njo za pomoè.
Konèno, zavedajte se dejstva, da od neplaèanega prostovoljca nimate
pravice prièakovati odgovora, èeprav je veèina skupnosti Linuxa zelo
pripravljena odgovoriti in pomagati.
_________________________________________________________________
12. Administrativni podatki in zahvale
12.1 Odziv je dobrodo¹el
Prosim, po¹ljite mi va¹ komentar na ta PZV.
Prispevke za PZV sprejemam v vseh formatih; vsi prispevki, komentarji
in popravki so hvale¾no sprejeti.
Po¹ljite jih, prosim, na <rkiesling@mainmatter.com>.
Èe se ¾elite sklicevati na vpra¹anje teh PZV, je zame najbolj
uporabno, da se sklicujete z naslovom vpra¹anja, ne s ¹tevilko, saj so
¹tevilke generirane avtomatièno in jih ne vidim v izvorni datoteki, ki
jo popravljam.
Raje imam komentarje v angle¹èini kot datoteke za popravek (nastale s
programom diff) - kontekstni popravek paè ni moja materin¹èina.
Prosim, po¹ljite pripombe na slovenski prevod na
<roman.maurer@hermes.si>, v kateremkoli formatu, lahko tudi kot
datoteke za popravek.
12.2 Formati, v katerih so na voljo ta PZV
Originalni angle¹ki dokument je na voljo kot tekstovna datoteka ASCII,
kot spletna stran v formatu HTML, Postscript in kot sporoèilo v
Usenetu.
Vsi ti formati so narejeni samodejno iz izvorne kode v SGML s pomoèjo
paketa SGML Tools in opisa dokumenta LinuxDoc DTD.
Izvirnik angle¹kih PZV se redno objavlja v skupinah Useneta
news.answers, comp.answers, comp.os.linux.misc in
comp.os.linux.announce. Arhivira se na
ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet-by-hierarchy/comp/os/linux/misc/.
Èe bi radi prejeli arhivirano razlièico izvirnih FAQ po e-po¹ti,
po¹ljite naslednje v telesu va¹ega sporoèila na
mail-server@rtfm.mit.edu:
send faqs/linux/faq
Razlièice v oblikah HTML, SGML in Postscript so dostopne v arhivih
Linuxa na metalab.unc.edu in na http://metalab.unc.edu/LDP/, vendar so
zaradi pomanjkanja èasa vzdr¾evalcev LDP lahko tudi zastarele.
Najnovej¹a tekstovna razlièica in razlièica HTML sta v angle¹èini
dostopni s strani http://www.mainmatter.com/ ali neposredno prek
vzdr¾evalca, <rkiesling@mainmatter.com>.
Slovenski prevod (torej tole, kar berete) pogosto zastavljenih
vpra¹anj o Linuxu z odgovori je dostopen v tekstovnem in drugih
formatih in kot Usenetovo sporoèilo v si.comp.os.unix.
,,®iva`` razlièica slovenskih PZV v obliki HTML je dostopna na
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html, razlièica v
formatih TXT, Postscript, PDF, DVI, SGML DTD LinuxDoc in HTML pa na
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/. Morda lahko dobite ta
dokument tudi v drugih formatih, pi¹ite prevajalcu za podrobnosti.
12.3 Avtorstvo in zahvale
Ta pogosto zastavljena vpra¹anja je zbral Robert Kiesling
<rkiesling@mainmatter.com> s pomoèjo aktivistov Linuxa po vsem svetu.
Posebna zahvala velja Mattu Welshu, ki moderira skupini
comp.os.linux.announce in comp.os.linux.answers, ki je koordiniral
HOWTO-je in jih veliko tudi napisal, Gregu Hankinsu in Timothyju
Bynumu, prej¹njem in sedanjem vzdr¾evalcu HOWTO-jev, Larsu Wirzeniusu
in Mikki Rauhali, prej¹njem in sedanjem moderatorju skupine
comp.os.linux.announce, Marc-Michelu Corsiniju, ki je prvi napisal
Linux FAQ in Ianu Jacksonu, prej¹njem vzdr¾evalcu PZV.
Na koncu ¹e hvala Linusu Torvaldsu in drugim soavtorjem Linuxa, da so
nam dali nekaj, o èemer lahko govorimo!
12.4 Opozorilo in pravice raz¹irjanja
Ta dokument je ponujen ,,tako kot je``. Nihèe ne zagotavlja, da so
informacije v njem toène. Uporabljate ga na svoje tveganje.
Pogosto zastavljena vpra¹anja o Linuxu z odgovori (Linux Frequently
Asked Questions with Answers) je za¹èiteno delo (c) 1997 projekta
Linux Documentation Project. Celotna licenca v angle¹èini je dostopna
v imeniku ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/LDP/.
Nekatere dele besedila je za¹èitil (c) 1994, 1995, 1996 Ian Jackson,
prej¹nji vzdr¾evalec originalnih angle¹kih FAQ.
Slovenski prevod iz maja 1998 s popravki 6. januarja 1999, 31. julija
1999 in 5. januarja 2000 je avtorsko delo (c) 1998, 1999, 2000 Romana
Maurerja <roman.maurer@hermes.si>.
PZV lahko reproducirate in raz¹irjate v njihovi celoti (èe vkljuèite
te podatke o avtorstvu, pravicah raz¹irjanja in dovoljenjih), èe
nikomur ne zaraèunate samega dokumenta, brez avtorjevega soglasja. To
vkljuèuje uporabo delov dokumenta za ,,po¹tene namene``, kot so
èlanki, ogla¹evanje in izpeljana dela kot prevodi.
Zgornje omejitve pa niso mi¹ljene za prepoved zaraèunavanja storitve
tiskanja ali kopiranja.
Avtor lahko po svoji presoji izjemoma dovoli uporabo tudi v nasprotju
s temi pravili. Sreèen bom, èe bom lahko odgovoril na kakr¹nakoli
vpra¹anja v zvezi s pravicami raz¹irjanja. Po¹ljite mi e-po¹to na
<rkiesling@mainmatter.com>. Te omejitve so tukaj zato, da zavarujejo
pisce prispevkov, ne zato, da bi omejevale vas kot uèitelje in uèence.
_________________________________________________________________
distrib
>
Mandriva
>
9.1
>
ppc
>
media
>
contrib
>
by-pkgid
>
a24a69bc7ec7e91023248395f5bb5975
>
files
>
13
