Tiskanje v Linuxu, HOWTO
Grant Taylor <gtaylor+pht@picante.com>
v3.26, 15. februar 1999
To je slovenski prevod spisa Linux Printing HOWTO z dne 15. februarja
1999. Vsebuje podatke o ustvarjanju, predogledu, tiskanju in faksi-
ranju èesarkoli pod Linuxom (in v splo¹nem pod drugimi Unixi).
______________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
1.1 Zgodovina
1.2 Pravna za¹èita
2. Kako tiskati
3. Tiskalni¹ke naprave jedra
3.1 Naprava lp
3.2 Naprava parport (jedra >= 2.1.33)
3.3 Naprave na zaporednih vratih
4. Podprti tiskalniki
4.1 Postscriptni tiskalniki
4.2 Nepostscriptni tiskalniki
4.3 Zapiski, specifièni tiskalnikom
5. Katero èakalni¹ko programje?
6. Kako to deluje, osnova
7. Kako nastaviti zadeve, osnova
7.1 Tradicionalna nastavitev lpd
7.2 Dovoljenja datotek
8. Nabava tiskalni¹kega programja
9. Re¹itve prodajalcev
9.1 Red Hat
9.2 Debian
9.3 Druge distribucije
10. Ghostscript
10.1 Klicanje Ghostscripta
10.2 Fine nastavitve izhoda Ghostscripta
10.2.1 Izhodni polo¾aj in velikost
10.2.2 Gama, velikost pik, itd.
11. Kako tiskati na tiskalnik prek omre¾ja
11.1 Na gostitelju z Unix/lpd
11.1.1 Z rlpr
11.1.2 Z lpd
11.2 Na tiskalnik v Win95, WinNT, LanManager, ali Samba
11.3 Na tiskalnik pod NetWare
11.4 Na tiskalnik pod EtherTalk (Apple)
11.5 Na HP ali drug tiskalnik omre¾ja ,ethernet`
11.5.1 Na starej¹e HP-je
11.6 Poganjanje
11.7 Iz Windows
11.8 Iz raèunalnika Apple
11.9 Iz NetWare-a
12. Tiskalniki le-za-Windows
12.1 Preusmerjevalnik v Ghostscriptu na Windows
12.2 Program pbm2ppa
13. Kako tiskati na faks
13.1 Uporaba faks-modema
13.2 Uporaba oddaljenih tiskalni¹kih storitev
14. Kako narediti nekaj, kar je vredno tiskanja
14.1 Opisni jeziki
14.2 Urejevalniki besedila WYSIWYG (kar vidi¹, to dobi¹)
15. Predogled reèi za tiskanje na zaslonu
15.1 PostScript
15.2 TeXove dvi
15.3 Adobe PDF
16. Zaporedni tiskalniki pod lpd
16.1 Postavitev v printcap
16.2 Starej¹i zaporedni tiskalniki, ki izgubljajo znake
17. Zasluge
______________________________________________________________________
1. Uvod
Spis Printing HOWTO naj bi vseboval vse, kar morate vedeti o
nastavljanju tiskalni¹kih opravil na va¹ih raèunalnikih z Linuxom.
Kot je tudi sicer pogosto v ¾ivljenju, je to malo bolj zapleteno od
mi¹karskega sveta podjetij Microsoft in Apple, a zato tudi malo bolj
fleksibilno in prav gotovo la¾je za upravljanje na velikih lokalnih
omre¾jih.
Ta spis je strukturiran tako, da bo veèina ljudi morala prebrati le
prvo polovico. Veèina tukaj zbranih bolj obskurnih in od polo¾aja
odvisnih informacij je v drugi polovici, in jo lahko zlahka najdete v
kazalu, medtem ko bodo podatke, zbrane v razdelkih 9 in 10, verjetno
potrebovala veèina ljudi.
Ker je razlièica 3.x ponovno napisan spis, je veliko podatkov iz
prej¹njih izdaj izgubljenih. To je storjeno naèrtno, saj so
natisnjeni prej¹nji HOWTO-ji obsegali 60 strani in premogli
pripovedovalno nit mrtve ¾elve. Èe tukaj ne najdete odgovora, vas
spodbujamo, da (a) pregledate prej¹nje angle¹ke verzije na spletni
strani Printing HOWTO Home Page <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/>
in (b) mi po¹ljete sporoèilo, kaj bi moralo biti tukaj, pa ni.
Na spletni strani Printing HOWTO Home Page
<http://www.picante.com/~gtaylor/pht/> najdete zadnjo angle¹ko
originalno verzijo tega spisa, seveda jo najdete tudi na Metalabu
(metalab.unc.edu) in va¹em prijaznem lokalnem zrcalnem stre¾niku LDP.
Slovenska spletna razlièica je dostopna na
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-HOWTO-sl.html>,
tekstovna, postscriptna, DVI, PDF in SGML pa na
<ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>.
1.1. Zgodovina
To je tretja generacija, se pravi, tretja popolna predelava, spisa
Printing HOWTO (PHT). Kronologija je tak¹na:
1. Zaradi preveè vpra¹anj o tiskanju v novièarski skupini
comp.os.linux, sem leta 1992 napisal printing-howto in ga objavil.
Ta spis je prehitel projekt HOWTO-jev za nekaj mesecev in je bil
prvi spis imenovan ,howto`. Ta izdaja je bila v navadni kodi
ASCII.
2. Po vkljuèitvi v projekt HOWTO-jev se je spis Printing-HOWTO zdru¾il
s spisom Lpd FAQ Briana McCauleya <B.A.McCauley@bham.ac.uk>; skupaj
sva soavtorjevala novonastalemu PHT nekako dve leti. Na doloèeni
toèki sva vkljuèila delo Karla Auerja <Karl.Auer@anu.edu.au>. Ta
generacija PHT je bila pisana v formatu TeXinfo, in dostopna v
formatih PostScript, HTML, ASCII in Info.
3. Po veè kot leto trajajoèemu gnitju in propadanju spisa PHT ter
neuspe¹nem poskusu pridobitve novega vzdr¾evalca, sem ponovno
napisal tole razlièico. Ta generacija spisa PHT je v formatu
Linuxdoc-SGML (po novem se imenuje ,paket SGML-Tools`).
1.2. Pravna za¹èita
Ta dokument je pravno za¹èitil (C) Grant Taylor. Prosim, kopirajte in
raz¹irjajte ga na ¹iroko, a ne spreminjajte besedila ali izpu¹èajte
mojega imena.
Slovenski prevajalec je Roman Maurer in za slovenski prevod velja
takisto.
2. Kako tiskati
Èe ste ¾e nastavili tiskalni¹ki stre¾nik lpd za izpis na va¹em
tiskalniku, ali je to namesto vas storil upravnik va¹ega sistema ali
prodajalec sistema, se morate le ¹e nauèiti uporabe ukaza lpr. To
podroèje in podroèje upravljanja s tiskalni¹kimi vrstami pokriva spis
Printing Usage HOWTO <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-
Usage-HOWTO-sl.html>.
Èe pa imate, po drugi strani, nov sistem ali nov tiskalnik, boste tako
ali drugaèe morali nastaviti tiskalni¹ka opravila, preden boste lahko
z njim tiskali. Berite naprej!
3. Tiskalni¹ke naprave jedra
3.1. Naprava lp
Jedro sistema Linux (<=2.1.32), poskrbi za eno ali veè od naprav
/dev/lp0, /dev/lp1, in /dev/lp2, èe ste le podporo teh naprav
vkljuèili med prevajanjem ali posebej nalo¾ili (izhod cat
/proc/devices mora vsebovati napravo lp, èe je nalo¾ena). Te naprave
se ne doloèajo dinamièno, paè pa vsaka naprava ustreza doloèenemu
strojnemu vhodno/izhodnemu (V/I) naslovu. To pomeni, da je lahko va¹
prvi tiskalnik znan kot naprava lp0 ali lp1, odvisno od va¹e strojne
opreme. Le preizkusite oboje.
Nekateri uporabniki so poroèali, da sistem ne zazna njihovih
dvosmernih vrat lp, èe uporabljajo starej¹i enosmerni tiskalni¹ki
kabel. Preverite, da imate spodoben kabel.
Gonilnikov za plip in lp ne morete poganjati hkrati na katerihkoli ¾e
vratih. Lahko pa imate kadarkoli en ali drug gonilnik nalo¾en roèno,
ali s kerneld razlièice jedra 2.x (ali poznih 1.3.x). Èe pozorno
nastavite prekinitve in podobne zadeve, lahko baje poganjate plip na
enih vratih in lp na drugih. Neka oseba je storila tako s
popravljanjem gonilnikov; ¾eljno prièakujem poroèilo o uspehu nekoga,
ki mu je to uspelo le z bistro ukazno vrstico.
Obstaja majhen pripomoèek imenovan tunelp
<http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/tunelp.8.html>, s katerim
lahko (kot root) uglasite uporabo prekinitev naprave lp v Linuxu,
polling rate, in druge izbire.
Jedro (od 1.3.x naprej) bo sprejelo izbiro lp= za nastavitev
prekinitev ali V/I naslovov, èe je ta mo¾nost vgrajena v jedro:
When the lp driver is built in to the kernel, you may use the
LILO/LOADLIN command line to set the port addresses and interrupts
that the driver will use.
Syntax: lp=port0[,irq0[,port1[,irq1[,port2[,irq2]]]]]
For example: lp=0x378,0 or lp=0x278,5,0x378,7 **
Note that if this feature is used, you must specify *all* the ports
you want considered, there are no defaults. You can disable a
built-in driver with lp=0.
Èe je podpora nalo¾ena kot modul v jedru razlièice Linuxa 2 ali
zadnjih 1.3.x, je mogoèe doloèiti V/I naslove in prekinitvene vrstice
v ukazni vrstici za klic insmod (ali v /etc/conf.modules, èe naj
prizadene kerneld) z uporabo obièajne skladnje. Parametri so
io=port0,port1,port2 in irq=irq0,irq1,irq2. Preberite stran o ukazu
insmod <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/insmod.1.html> v
referenènem priroèniku za veè informacij o tem.
**Za tiste med vami, ki (kot jaz) nikoli ne najdete standardnih
¹tevilk vrat, ko jih potrebujete, so podane v drugem primeru zgoraj.
Druga vrata (lp0) so na naslovu 0x3bc. Pojma nimam, katero prekinitev
navadno uporabljajo.
Izvorna koda gonilnika vzporednih vrat v Linuxu je v datoteki
/usr/src/linux/drivers/char/lp.c.
3.2. Naprava parport (jedra >= 2.1.33)
Zaèen¹i z jedri 2.1.33 (in na voljo kot popravek za jedro 2.0.30), je
naprava lp le odjemalec nove naprave parport. Naprava parport dodatno
odpravlja veliko te¾av, ki so morile stari gonilnik naprave lp --
lahko deli vrata z drugimi gonilniki, dinamièno dodeljuje dostopna
vzporedna vrata ¹tevilkam naprav, namesto, da vsiljuje fiksno
korespondenco med V/I naslovi in ¹tevilkami vrat, in tako naprej.
Prihod naprave parport je omogoèil mno¾ico novih gonilnikov za
vzporedna vrata za stvari, kot so pogoni ZIP, CD-ROM-i, diski
Backpack, in tako naprej. Nekateri od teh gonilnikov so na voljo tudi
v razlièicah za jedra 2.0.x; ozrite se po Spletu.
Gonilnik parport bom obdelal podrobneje, ko ga bom zaèel uporabljati
tudi sam. Do takrat lahko preberete datoteko
Documentation/parport.txt v izvorni kodi va¹ega jedra, ali pogledate
na spletno stran parport
<http://www.cyberelk.demon.co.uk/parport.html>.
3.3. Naprave na zaporednih vratih
Naprave na zaporednih vratih se v Linuxu obièajno imenujejo podobno
kot /dev/ttyS1. Pripomoèek stty
<http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/stty.1.html> vam bo
dovoljeval interaktivni pregled ali nastavitev zaporednih vrat;
setserial <http://www.picante.com/~gtaylor/pht/man/setserial.8.html>
vam pomaga nadzorovati nekaj dodatnih atributov in nastaviti
prekinitve (IRQ) in V/I naslove za nestandardna vrata. Veè o
zaporednih vratih v Linuxu lahko najdete v spisu Serial-HOWTO
<http://metalab.unc.edu/mdw/HOWTO/Serial-HOWTO.html>.
Èe uporabljate poèasen zaporedni tiskalnik s kontrolo pretoka (flow
control), lahko ugotovite, da so nekatera od va¹ih tiskalni¹kih
opravil odrezana. To je lahko zaradi zaporednih vrat, katerih
privzeto obna¹anje je èi¹èenje neprene¹enih znakov iz vmesnega
pomnilnika po 30 sekundah od trenutka zaprtja naprave za ta vrata.
Vmesni pomnilnik lahko vsebuje do 4096 znakov, in èe va¹ tiskalnik
uporablja kontrolo pretoka in je dovolj poèasen, da ne more sprejeti
vseh podatkov iz vmesnega pomnilnika niti po 30 sekundah, ko
tiskalni¹ko programje zapre zaporedna vrata, se zadnji del vsebine
vmesnega pomnilnika izgubi. Ta problem lahko diagnosticirate z ukazom
cat datoteka > /dev/ttyS2
Èe ta ukaz popolnoma izpi¹e kraj¹e datoteke, dalj¹e pa le odrezano,
tièi zajec v tem grmu.
30-sekundni èasovni interval lahko nastavite kot izbiro closing_wait v
ukazni vrstici za klic setserial (razlièica 2.12 in poznej¹e).
Zaporedna vrata stroja se navadno inicializirajo s klicem setserial v
zagonski datoteki rc.serial. Klic za nastavitev tiskalni¹kih
zaporednih vrat lahko spremenite tako, da vstavite closing_wait hkrati
z drugimi izbirami za nastavitev teh vrat.
4. Podprti tiskalniki
Jedro Linuxa najveèkrat podpira vsak tiskalnik, ki ga priklopite na
zaporedna ali vzporedna vrata, a obstajajo stvari, pri katerih morate
biti previdni, in tiskalniki, ki jih ne boste mogli uporabiti, èetudi
lahko (elektrièno mi¹ljeno) komunicirajo z Linuxom. V glavnem so med
temi nezdru¾ljivimi tiskalniki tisti, ki se zana¹ajo na ,,Windows
Printing System``. (Pogosto so nedoloèno oznaèeni z oznako ,,for
Windows``, ali imenovani ,,tiskalniki GDI``.) Ti tiskalniki ne
delujejo z Linuxom. Sploh nimajo nobene ,,pameti``, in se zana¹ajo na
procesor raèunalnika za opravljanje veèine dela, ki ga je
tradicionalno moral opravljati tiskalnikov procesor. ®al se to delo
lahko opravi le z gonilniki, ki jih dobavi proizvajalec, in ki
delujejo le pod Microsoft Windows. Torej ne kupujte tak¹nih
tiskalnikov za uporabo v Linuxu. (Èe ¾e imate tak tiskalnik,
obstajajo ovinki, ki preprièajo Linux, da tiska na njem, a so precej
nerodni in jih sam nikoli nisem preizkusil. Glejte razdelek
,,Tiskalniki le-za-Windows`` v tem sestavku.)
4.1. Postscriptni tiskalniki
Kar se tièe tiskalnikov, ki pa delujejo z Linuxom, je najbolj¹a izbira
nakup tiskalnika z vgrajeno podporo za PostScript. Skoraj vse
programje v Unixu izdeluje tiskalni¹ki izhod v PostScriptu, torej je
oèitno lepo imeti tiskalnik, ki direktno podpira PostScript. ®al je
podpora PostScriptu redka izven podroèja laserskih tiskalnikov, in
navadno predstavlja drag dodatek.
Programje za Unix in zalo¾ni¹ka industrija na splo¹no sta posvojila
Postscript kot standardni tiskalni¹ki krmilni jezik. To se je zgodilo
zaradi veèih razlogov:
Timing
Postscript je bil sestavni del tiskalnika Apple Laserwriter,
popolnega spremljevalca raèunalniku Macintosh in tiskalnika, ki
je v veliki meri odgovoren za revolucijo namiznega zalo¾ni¹tva v
osemdesetih letih.
Je neodvisen od naprave
Programe v Postscriptu lahko po¾enete tako, da tvorijo izhod na
toèkovnem zaslonu, vektorskem zaslonu, faksirni napravi, ali
tiskalni¹kem mehanizmu skoraj katerekoli vrste, brez sprememb
izvornega programa. Postscriptni izhod bo izgledal enako na
katerikoli postscriptni napravi, vsaj v mejah zmogljivosti
tiskalnika. Pred stvaritvijo oblike PDF so ljudje izmenjevali
na zvezi kompleksne spise v obliki Postscript. Edini razlog, da
se ta standard ni ,,prijel`` je bil, da stroji z Windows navadno
niso vkljuèevali pregledovalnikov za Postscript, zato je
podjetje Adobe doloèilo hiperpovezave in komprimiranje za
Postscript, ter rezultatu reklo ,,PDF``, raz¹irjalo
pregledovalnike za novo obliko in na¹lo tr¾i¹èe za njihova
,,precejevalna`` orodja (Adobe Distiller). Vendar sem malce
skrenil s poti ...
Je pravi programski jezik
Postscript je popoln programski jezik; v njem lahko pi¹ete
programe, ki poènejo skoraj karkoli. To je predvsem uporabno za
doloèanje podprogramov na zaèetku va¹ega programa za veèkratno
reprodukcijo zapletenih zadev v va¹em spisu: tako lahko doloèite
logotipe ali velik napis ,,VZOREC`` v ozadju.
Je odprt standard
Postscript je popolnoma doloèen v javno dostopnih knji¾nih
zbirkah (ki jih lahko najdete v vsaki dobri knjigarni). Èeprav
ga je razvil Adobe in ponuja njegove poglavitne komercialne
izvedbe, tudi drugi proizvajalci, kot Aladdin, izdelujejo
neodvisno napisane izvedbe.
4.2. Nepostscriptni tiskalniki
Èe nimate (veèjega) proraèuna, potrebnega za nakup tiskalnika
PostScipt, lahko uporabljate katerikoli tiskalnik, ki ga podpira
Ghostscript, prosti interpreter za PostScript, uporabljan namesto
pravega tiskalnika s postscriptno podporo. Spletna stran Ghostscript
Home Page <http://www.cs.wisc.edu/~ghost/> vsebuje seznam podprtih
tiskalnikov in podatke o statusu novih in poskusnih gonilnikov.
Vedite, da ta stran na¹teva tiskalnike, podprte v zadnji razlièici
Ghostscripta, medtem, ko veèina distribucij Linuxa izhaja z nekako
zastarelimi razlièicami Ghostscripta, zaradi licence. Na sreèo
obstaja navadno vnaprej pakirana sve¾a razlièica Ghostscripta,
dostopna v podroèju s prispevki (angl. contrib area) posameznih
distribucij. Prosim, pomagajte izbolj¹ati spletno stran o podpori
tiskalnikov v Ghostscriptu s svojimi poroèili o uspehu ali neuspehu,
kot zahtevajo.
Podjetje Adobe ima zdaj nov tiskalni¹ki jezik imenovan ,,PrintGear``.
Mislim, da gre za zelo poenostavljen jezik v binarnem formatu z nekaj
dedi¹èine PostScripta, a brez zdru¾ljivosti z njim. In nisem sli¹al,
da bi ga Ghostscript podpiral. A nekateri tiskalniki PrintGear
podpirajo druge jezike kot PCL, in ti tiskalniki bodo delovali v
Linuxu (le èe se izvedba PCL nahaja v tiskalniku in ne v gonilniku za
Windows).
4.3. Zapiski, specifièni tiskalnikom
Ta razdelek je, in bo vedno, nepopoln. A katerakoli informacija, ki
sem jo dal, mora biti vedno pravilna, torej pojdimo:
Canon
Canon izdeluje vrsto brizgalnih tiskalnikov.
Canon BJ-10ex
Neko poroèilo predlaga, da bo va¹ Canon deloval veliko bolje
v naèinu Epson LQ (nastavite ga s stikalom dip). Menda je
bil izhod v naèinu Canon prekinjen ali napaèen. Èeprav je v
Ghostscriptu zelo eksplicitna podpora za Canon, torej imate
lahko sreèo.
BJ-200
Modela 200 in 210 delujeta v èrno-belem naèinu. Glejte stran
Patricka Lamberta <http://linux.fastethernet.net/canon-
bj.html> za veè informacij.
BJC-4000
Mnogi tiskalniki iz serije 4000 delujejo z gonilnikom bjc600.
BJC-7000
Nekateri ali vsi tiskalniki serije 7000 so namenjeni le
tiskanju v Windows; Canon noèe izdati podrobnosti o
programiranju teh tiskalnikov.
Lexmark
Lexmark (vèasih del podjetja IBM, se mi zdi) izdeluje veliko
tiskalnikov; vendar je veliko od njih tiskalnikov le za Windows,
vkljuèno z:
* Color Jetprinter 1000
* Color Jetprinter 1020 (a ne Business Edition)
* Color Jetprinter 2030
* Color Jetprinter 2050
* Color Jetprinter 2070
* Color Jetprinter 7000 (vendar berite nadaljevanje)
* Color Jetprinter 7200
* Winwriter 100
* Winwriter 150c
* Winwriter 200
Drugi tiskalniki Lexmark lahko delujejo ali pa tudi ne.
Optra Color 40 in 45
Vse vrste reèi, kot so poravnava, nalaganje kasete, in tako
naprej, se opravljajo pod programskim nadzorom (v Windows).
Vendar je Lexmark priskrbel C-jevski program za Unix, s
katerim lahko izvedete te stvari v Linuxu. Dostopen je z
mojega podroèja za jemanje
<http://www.picante.com/~gtaylor/download/printing/cartutil.c>.
Hvala Daleu Sniderju za nadlegovanje Lexmarka in pridobitev
tega programa.
Jetprinter 7000
Obstaja zgodnji gonilnik
<http://bimbo.fjfi.cvut.cz/~paluch/l7kdriver/> Henryka
Palucha, ki ponuja èrnobelo tiskanje loèljivosti 600 dpi.
Mogoèe bo ta gonilnik deloval tudi s tiskalniki Lexmark
modelov 3200, 5000, 5700 ali 7200, vendar to ni bilo
preizku¹eno in bo verjetno potrebno dodatno ugla¹evanje.
Epson
S shemo Uniprint v Ghostscriptu 5.x so dobro podprti razlièni
modeli Epson Stylus Color. Glejte domaèo stran Michaela Holvea
<http://eunuchs.org/epson/index.html> za veè informacij.
NEC SuperScript
NEC-ove serije poceni tiskalnikov ponujajo podporo PCL in
PrintGear in so v splo¹nem privlaèni tiskalniki. ®al je, v
veèini teh modelov, podpora PCL omejena na PCL nivoja 4.5, ki
omogoèa tiskanje le na 300 dpi. Nivoji PCL 5e, 6, in vi¹ji
omogoèajo izhod s 600 dpi.
Hewlett Packard
DeskJet
Deluje veèina modelov HP DeskJet, a obstajajo razliène vrste
le-teh. Veèina od njih je tiskalnikov PCL razlièice 3; za
njih (in vse druge tiskalnike PCL 3) obstaja gonilnik hpdj,
ki ga raz¹irja Martin Lottermoser
<ftp://ftp.pdb.sni.de/pub/utilities/misc/hpdj.html>.
Tiskalniki 710, 720C, 722C, 820C in 1000C so tiskalniki PPA,
ki se lahko uporabljajo v èrnobeli tehniki s pripomoèkom
pbm2ppa Toma Normana
<http://www.rpi.edu/~normat/technical/ppa/>.
LaserJet
Tudi veèina tiskalnikov LaserJet deluje povsem dobro.
Idealna je mo¾nost tiskanja Postscripta, a tudi brez tega bo
delovala podpora za PCL, ki jo ponuja Ghostscript.
JetDirect
S tiskalniki HP, opremljenimi s tehnologijo JetDirect (tj.,
ethernetni tiskalniki), lahko upravljate z uporabo programja
WebJet <http://www.hp.com/go/webjetadmin>, ki ga HP ponuja za
Linux.
5. Katero èakalni¹ko programje?
Do nedavnega je bila izbira uporabnikov Linuxa preprosta -- vsi so
uporabljali dobri stari lpd, prepisan skoraj dobesedno iz kode Net-2
za sisteme BSD. Tudi dandanes veèina prodajalcev prilaga to
programje. A to se zaèenja spreminjati. Sistemi, podobni SVR4,
vkljuèno s Sunovim Solarisom, prihajajo s povsem drugaènim tiskalni¹ko
èakalnim (spooling) paketom, osredotoèenim na lpsched. In obstajajo
znaki, da bodo nekateri prodajalci Linuxa prestopili k ponudbi LPRng,
precej manj antièni izvedbi tiskalni¹kega èakanja, ki je prosto
dostopna. LPRng je precej la¾ja za upravljanje na velikih namestitvah
(berite: veè kot en tiskalnik, katerikoli zaporedni tiskalniki ali
katerikoli èudni omre¾ni tiskalniki ne-lpd) in ima manj stra¹ljivo
nakljuèno programsko osnovo kot obièajni lpd. Paket LPRng se lahko
tudi povsem upravièeno pohvali, da je varno zasnovan -- ni nobenih
binarnih datotek SUID in podpira avtentifikacijo s PGP ali Kerberos.
Trenutno je, èeprav v luèi novih mo¾nosti, lpd verjetno v redu za
veèino uporabnikov Linuxa. Èeprav ni najsodobnej¹i sistem, deluje v
redu, ko je enkrat nastavljen, in je dobro razumljiv in ob¹irno
dokumentiran v raznih knjigah o Unixu.
Èe ¾elite veè podatkov o LPRng, preverite spletno stran LPRng Web Page
<http://www.astart.com/lprng/LPRng.html>. Prihodnje razlièice tega
HOWTO-ja bodo vkljuèevale informacije o uporabi tako LPRng, kot tudi
obièajnega lpd.
6. Kako to deluje, osnova
Èe ¾elite pravilno usposobiti tiskanje, morate razumeti, kako deluje
sistem lpd.
Lpd pomeni Line Printer Daemon (pritajeni stre¾nik vrstiènega
tiskalnika), in se nana¹a v razliènih kontekstih tako na tiskalni¹ki
stre¾nik, kot tudi na celo zbirko programov, ki poganjajo tiskalni¹ko
èakanje. Ti so:
lpd
Èakalni¹ki pritajeni stre¾nik. Eden od teh teèe in nadzoruje
vse na stroju, in po eden teèe na vsak tiskalnik, ko tiskalnik
tiska.
lpr
Uporabni¹ki èakalni ukaz. Lpr stopi v stik z lpd in vstavi novo
tiskalni¹ko opravilo v èakalno vrsto.
lpq
Navede opravila v tiskalni¹ki èakalni vrsti.
lpc
Nadzorni ukaz sistema lpd. Z lpc lahko ustavite, za¾enete,
preuredite itd., opravila v tiskalni¹ki èakalni vrsti.
lprm
lprm odstrani opravilo iz tiskalni¹ke èakalne vrste.
Kako se to prilega skupaj? No, ko se sistem za¾ene, se po¾ene lpd. S
pregledom datoteke /etc/printcap ugotovi za katere tiskalnike bo
urejal èakalne vrste. Vsakiè, ko kdo po¾ene lpr, lpr kontaktira lpd
skozi poimenovano vtiènico (angl. named socket) /dev/printer, in
nakrmi lpd z datoteko za izpis in nekaj podatki o tem, kdo tiska in
kako naj stvar natisne. Lpd potem izpi¹e datoteko na primernem
tiskalniku.
Sistem lp je bil prvotno naèrtovan za vrstiène tiskalnike -- se pravi,
ljudje so veèinoma tiskali besedila v ASCII. Izka¾e pa se, da je
potrebno le malo dodatnega opisa, da naredimo lpd delujoè povsem dobro
za dana¹nja tiskalni¹ka opravila, ki so pogosto v obliki PostScript,
ali dvi, ali v tekstovni obliki, ali ...
7. Kako nastaviti zadeve, osnova
7.1. Tradicionalna nastavitev lpd
Najmanj¹a sestava lpd-ja naredi sistem, ki sprejema datoteke v èakalno
vrsto in jih natisne. Ne ozira se na to, ali jih va¹ tiskalnik sploh
razume, in vam verjetno ne bo dovoljeval izdelavo privlaènega izhoda.
Vseeno je to prvi korak k razumevanju, zato berite naprej!
Èe ¾elite dodati tiskalni¹ko èakalno vrsto v lpd, morate dodati vnos v
datoteko /etc/printcap, in narediti nov èakalni imenik pod
/var/spool/lpd.
Vnos v /etc/printcap izgleda podobno:
# LOKALNI djet500
lp|dj|deskjet:\
:sd=/var/spool/lpd/dj:\
:mx#0:\
:lp=/dev/lp0:\
:sh:
To definira èakalno vrsto, imenovano lp, dj, ali deskjet, ki èaka v
imeniku /var/spool/lpd/dj, z nobenih omejitev velikosti za posamezno
opravilo, ki tiska na napravo /dev/lp0, in, ki nima naslovne strani (z
imenom osebe, ki tiska, ipd.) dodane v ospredje tiskalni¹kega oprav
ila.
Zdaj z ukazom man printcap preberite stran v referenènem priroèniku za
printcap
Vse zgornje izgleda zelo preprosto, a tukaj je skrit kavelj -- èe ne
po¹iljate datotek, ki jih DeskJet 500 lahko razume, bo ta DeskJet
tiskal èudne stvari. Na primer, èe po¹ljete povsem obièajno tekstovno
datoteko Unixa na tiskalnik deskjet, bo ta dobesedno razumel znake za
novo vrstico, in dobili bomo:
To je prva vrstica.
To je druga vrstica.
To je tretja vrstica.
in tako naprej. Tiskanje postscriptne datoteke v to èakalno vrsto nam
bo dalo èudovit izpis ukazov PostScripta, izpisanih s tem
,,stopnièastim efektom``, a nobenega uporabnega izhoda.
Gotovo je potrebno veè dela, in to je namen filtriranja. Tisti med
vami, ki dobro opa¾ate in ste prebrali referenèno stran o printcap,
ste morda opazili atribute èakalne vrste (angl. spool attributes) if
in of. No, if, ali vhodni filter, je natanko to, kar tukaj
potrebujemo.
Èe napi¹emo majhen ukazni skript imenovan filter, ki doda znake za
pomik na zaèetek vrste (angl. carriage return, CR) pred znake za konec
vrstice, bomo s tem odpravilo stopnièavost besedila. Torej moramo v
na¹ vnos v printcap dodati vrstico z if:
lp|dj|deskjet:\
:sd=/var/spool/lpd/dj:\
:mx#0:\
:lp=/dev/lp0:\
:if=/var/spool/lpd/dj/filter:\
:sh:
Preprost filtrirni skript filter bi lahko bil:
#!perl
# Zgornja vrstica mora v resnici vsebovati polno pot do
# tolmaèa perl.
# Ta skript mora biti izvedljiv: chmod 755 filter
while(<STDIN>){chop $_; print "$_\r\n";};
# Morda boste ¾eleli konèati z znakom za izmet strani:
# print "\f";
Èe naredimo zgornje, smo dobili èakalno vrsto, ki zna tiskati datoteke
z obièajnimi besedili v Unixu in dobi smiselne rezultate. (Da,
obstaja ¹tiri milijone bolj¹ih naèinov, da napi¹emo ta filter, a le
malo jih je nazornej¹ih. Naredite to bolj uèinkovito.)
Edina preostala te¾ava je, da tiskanje navadnega teksta pravzaprav ni
preveè moderno -- gotovo bi bilo bolje, èe bi lahko tiskali PostScript
in druge urejene ali grafiène tipe izhodov. No, da, bilo bi, in to je
preprosto storiti. Metoda je preprosta raz¹iritev zgornjega filtra za
popravo vrstic. Èe napi¹ete filter, ki lahko sprejme poljuben tip
datoteke kot vhod in v vsakem primeru naredi izhod èistokrvnega
DeskJeta, potem imate zares bister tiskalni¹ki stre¾nik!
Tak filter se imenuje filter magic. Ne utrujajte se s pisanjem tega,
razen, èe morate tiskati res èudne zadeve -- na mre¾i obstaja veliko
¾e napisanih. APS Filter je med najbolj¹imi, morda pa ima ¾e va¹a
distribucija Linuxa orodje za nastavitev tiskalni¹kih reèi, ki vam vse
to olaj¹a.
7.2. Dovoljenja datotek
Zaradi ljudske zahteve vkljuèujem spodaj izpis dovoljenj zanimivih
datotek mojega sistema. Obstaja veliko bolj¹ih naèinov, da to
storite, idealno z uporabo binarnih datotek SGID in ne tako, da vse
napravite SUID root, a tak¹en sistem sem dobil ob nakupu in zame
deluje. (Povsem odkrito, èe vam va¹ prodajalec ne more prodati niti
delujoèega stre¾nika lpd, ste v godlji.)
-r-sr-sr-x 1 root lp /usr/bin/lpr*
-r-sr-sr-x 1 root lp /usr/bin/lprm*
-rwxr--r-- 1 root root /usr/sbin/lpd*
-r-xr-sr-x 1 root lp /usr/sbin/lpc*
drwxrwxr-x 4 root lp /var/spool/lpd/
drwxr-xr-x 2 root lp /var/spool/lpd/lp/
Lpd se mora trenutno poganjati kot root, da se lahko povezuje z nizko-
o¹tevilèenimi vrati opravila lp. Verjetno mora po povezovanju postati
UID lp.lp ali nekaj takega, a mislim da, lenuh, ne postane.
8. Nabava tiskalni¹kega programja
Veliko vnaprej napisanih filtrirnih paketov (in drugega, s tiskalnikom
povezanega, programja) je dostopnih na Metalabu
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/>. Tam lahko najdete
pripomoèke kot so psutils, a2ps, mpage, dvitodvi, flpr, itd.
Vèasih je bilo tam zunaj precej paketov, ki so se trudili olaj¹ati
nastavitev tiskalnika. Verjetno ¹e vedno obstajajo, a eden od
najbolj¹ih in najbolj sve¾ih je paket APS Filter Andreasa Klemma, ki
ima menujsko usmerjen konfigurator datoteke printcap in ureja
praktièno katerikoli tip vhoda, ki si ga lahko predstavljate. Èe va¹
prodajalec ne prilo¾i prijetnega orodja za nastavitev tiskalnika, je
APS Filter stvar za vas.
9. Re¹itve prodajalcev
Ta razdelek je po definiciji nepopoln. Po¹ljite mi podrobnosti o va¹i
najljub¹i distribuciji.
9.1. Red Hat
Red Hat ima upravni¹ko orodje z grafiènim uporabni¹kim vmesnikom v
nadzorni plo¹èi (control-panel), s katerim lahko dodajate oddaljene
tiskalnike in tiskalnike na lokalnih napravah. Omogoèa vam izbiro
tiskalnika, podprtega v GhostScriptu, in datoteko naprave Unixa, na
katero naj tiska, potem namesti tiskalni¹ko vrsto v /etc/printcap in
izpi¹e kratek magièni filter PostScript-in-ASCII, ki temelji na gs in
programu nenscript. Ta re¹itev deluje precej dobro in je v veèini
primerov enostavna za nastavitev.
Red Hat odpove, kadar imate tiskalnik, ki ni podprt z njihovim
standardnim Ghostscriptom (ki je GNU, ne aladdin Ghostscript, in ki
podpira manj tiskalnikov). Poglejte v zgornje zapiske o specifiènosti
tiskalnikov in na stran o zdru¾ljivosti ghostscripta s tiskalniki, èe
ugotovite, da ne morete izkoristiti polno zmogljivosti va¹ega
tiskalnika z originalnim programjem Red Hat.
9.2. Debian
Debian ponuja izbiro med navadnim lpd in LPRng; LPRng je verjetno
bolj¹a izbira, razen, èe so va¹e potrebe skromne (se pravi: en sam
tiskalnik na zaporednih vratih). Zdi se mi, da Debian ponuja tudi
izbiro skriptov za nastavitev tiskalnika, kot sta paketa magicfilter
in APC Filter; poskusite uporabiti enega od teh skriptov.
9.3. Druge distribucije
Prosim, po¹ljite mi podatke, kaj poènejo druge distribucije!
10. Ghostscript
Ghostscript je neverjetno pomemben program za tiskanje v Linuxu.
Veèina tiskalni¹kega programja sistemov Unix ustvarja PostScript, ki
je tipièen, 100 US$ vreden, dodatek tiskalniku. Ghostscript je, po
drugi strani, prost program, in lahko ustvari jezik va¹ega tiskalnika
iz PostScripta. Ko ga zve¾ete z va¹im vhodnim filtrom za lpd, vam
daje navidezni postscriptni tiskalnik in neznansko poenostavi
¾ivljenje.
Ghostscript je dostopen v dveh oblikah. Komercialna razlièica
Ghostscripta, imenovana Aladdin Ghostscript, se lahko prosto uporablja
za osebno uporabo, a ne sme biti raz¹irjana s komercialnimi
distribucijami Linuxa. V splo¹nem je pribli¾no leto dni pred prostim
Ghostscriptom; trenutno, na primer, podpira format Portable Document
Format (PDF) za Adobe Acrobat, medtem, ko ga starej¹i Ghostscripti ne
podpirajo.
Prosta razlièica Ghostscripta je GNU Ghostscript, in je preprosto
postarana razlièica, ki jo je podjetje Aladdin prijazno podarilo
projektu GNU. (Priznanje Aladdinu za ta dogovor; veè izdelovalcev
programja bi moralo tako podpirati prosto programje.)
Karkoli ¾e poènete s programom gs, povsem se preprièajte, da ste ga
pognali z izbiro za prepreèitev dostopa do datotek (-dSAFER).
PostScript je polno funkcionalen jezik in slab program v PostScriptu
vam lahko povzroèi precej¹en glavobol.
Ko smo ¾e pri PDF, ta je pravzaprav le malo veè kot organiziran
PostScript v komprimirani datoteki. Ghostscript lahko obvlada vhod v
PDF prav tako, kot lahko obvlada PostScript. Torej ste lahko prvi v
va¹i ulici, ki ima tiskalnik, zmo¾en tiskati PDF.
10.1. Klicanje Ghostscripta
Tipièno se ghostscript po¾ene s katerimkoli magiènim filtrom, za
katerega se odloèite, a zaradi razhro¹èevalnih namenov ga je pogosto
priroèno pognati direktno.
gs -help vam izpi¹e kratki informativni seznam izbir in dostopnih
gonilnikov (bodite pozorni na to, da je to seznam gonilnikov, podprtih
ob prevajanju, ne celoten seznam vseh dostopnih gonilnikov).
V testne namene lahko po¾enete gs takole: gs izbire -q -dSAFER
-sOutputFile=/dev/lp1 test.ps.
10.2. Fine nastavitve izhoda Ghostscripta
Obstaja veliko stvari, ki jih lahko storite, èe niste zadovoljni z
izhodom programa gs (pravzaprav lahko storite karkoli se vam prekleto
ljubi storiti, saj imate izvorno kodo).
10.2.1. Izhodni polo¾aj in velikost
Polo¾aj, velikost in aspect ratio slike na strani, se nadzoruje v
ghostscriptu z gonilnikom, odvisnim od tiskalnika. Èe se vam zdi, da
prihajajo va¹e strani iz tiskalnika preveè kratke ali predolge, ali
prevelike za faktor dve, boste morda ¾eleli pogledati modul z izvorno
kodo za va¹ gonilnik in nastavili parametre, da bodo ravno prav¹nji za
vas. ®al je vsak gonilnik drugaèen, tako da vam ne morem toèno
povedati, kaj morate nastaviti, a veèina kode je razumno dobro
komentirane.
10.2.2. Gama, velikost pik, itd.
Veèina ne-laserskih tiskalnikov trpi zaradi dejstva, da so njihove
pike precej velike. Rezultat je pretemna slika. Èe imate ta problem,
morate uporabiti svojo prenosno funkcijo (angl. transfer function).
Preprosto ustvarite naslednjo datoteko v knji¾niènem imeniku
ghostscripta in dodajte njeno ime v klicu gs prav pred pravo datoteko.
Morda boste morali presku¹ati prave vrednosti, ki ustrezajo va¹em
tiskalniku. Manj¹e vrednosti dajo svetlej¹i izpis. Posebej, èe va¹
gonilnik uporablja Floyd-Steinbergov algoritem rasterizacije barv, so
nizke vrednosti (0.2--0.15) verjetno dobra izbira.
---8<---- odre¾ite in posnemite kot "gamma.ps" ----8<---
%!
%prenosne funkcije za CMYK (cian, ¹krlatna, rumena, èrna)
{0.3 exp} {0.3 exp} {0.3 exp} {0.3 exp} setcolortransfer
---8<------------------8<---
S temi nastavitvami je mogoèe tudi popraviti tiskalnike, ki imajo
nekak¹ne barvne napake. Èe naredite kaj takega, priporoèam uporabo
datoteke colorcir.ps, ki pride poleg ghostscripta (v podimeniku
examples/), kot testno stran.
11. Kako tiskati na tiskalnik prek omre¾ja
Ena od lastnosti stre¾nika lpd je tudi zmo¾nost tiskanja prek omre¾ja
na tiskalnike, ki so fizièno prikljuèeni na drugaèen stroj. S
pazljivo kombinacijo filtrirnih skriptov in izbranih pripomoèkov lahko
pripravite lpr do transparentnega tiskanja na tiskalnike na vseh
vrstah omre¾ij.
11.1. Na gostitelju z Unix/lpd
Èe ¾elite dovoliti oddaljenim strojem tiskanje na va¹em tiskalniku,
morate na¹teti te stroje v datoteki /etc/hosts.equiv ali
/etc/hosts.lpd. (Pozor, na¹tetje v hosts.equiv ima tudi druge uèinke;
preprièajte se, da veste, kaj poènete, èe tam navedete nek stroj.)
Tiskanje na svojem tiskalniku lahko dovolite tudi le posameznih
uporabnikom drugih strojev s tem, da uporabite atribut rs; preberite
stran ukaza lpd v referenènem priroèniku.
11.1.1. Z lpd
Za tiskanje na drugem stroju napravite podoben vnos v datoteko
/etc/printcap:
# ODDALJENI djet500
lp|dj|deskjet:\
:sd=/var/spool/lpd/dj:\
:rm=stroj.tam.nekje.ustanova.si:\
:rp=printername:\
:lp=/dev/null:\
:sh:
Opazite, da je na lokalnem stroju ¹e vedno èakalni imenik, ki ga ureja
lpd. Èe je oddaljen stroj zaseden ali ni prikljuèen, tiskalni¹ka
opravila èakajo na lokalnem stroju, dokler jih ni mogoèe poslati.
11.1.2. Z rlpr
Ukaz rlpr lahko uporabite za po¹iljanje tiskalni¹kih opravil
neposredno v èakalno vrsto oddaljenega stroja, ne da bi morali posebej
nastavljati lpd. To je najbolj uporabno v polo¾ajih, ko le obèasno
tiskate na razliène tiskalnike. Iz najave programa rlpr:
Rlpr uporablja TCP/IP za po¹iljanje opravil na stre¾nike lpd kjerkoli
na omre¾ju.
Za razliko od lpr, ni potrebno, da so oddaljeni tiskalniki eksplicitno
znani stroju, s katerega ¾elite tiskati (npr. prek datoteke
/etc/printcap) in je torej precej bolj fleksibilen in potrebuje manj
administracije.
rlpr lahko uporabljate povsod tam, kjer lahko uporabljate
tradicionalni lpr, in je nazaj zdru¾ljiv s tradicionalnim BSD-jevim
ukazom lpr.
Glavna moè, ki jo daje rlpr je moè oddaljenega tiskanja s kjerkoli,
kamorkoli, ne glede na nastavitve sistema s katerega ¾elite tiskati.
Deluje lahko kot filter, prav kot tradicionalni lpr, zato lahko
odjemalci kot so netscape, xemacs, itd., ki se izvajajo na oddaljenem
stroju, tiskajo na va¹em lokalnem stroju z malo truda.
Rlpr je dostopen na MetaLabu
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/printing/>.
11.2. Na tiskalnik v Win95, WinNT, LanManager, ali Samba
Obstaja spis Printing to Windows mini-HOWTO, ki vsebuje veè informacij
kot jih najdete tukaj.
Mogoèe je preusmeriti èakalno vrsto lpd skozi program smbclient (del
zbirke samba) na tiskalni¹ko storitev SMB, poèivajoèo na TCP/IP.
Samba vkljuèuje skript, imenovano smbprint, ki to stori. Na kratko,
postavite konfiguracijsko datoteko za doloèen tiskalnik, na katerega
tiskate, v èakalni imenik (spool directory) in namestite skript
smbprint kot if.
Vnos v /etc/printcap je tak¹en:
lp|remote-smbprinter:\
:lp=/dev/null:sh:\
:sd=/var/spool/lpd/lp:\
:if=/usr/local/sbin/smbprint:
Za veè podatkov, kako to sestaviti, morate prebrati dokumentacijo
znotraj skripta smbprint.
Uporabite lahko tudi smbclient in oddate datoteko neposredno v
tiskalni¹ko storitev SMB, ne da bi vkljuèevali lpd. Glejte stran v
referenènem priroèniku (man smbclient).
11.3. Na tiskalnik pod NetWare
Zbirka ncpfs vkljuèuje pripomoèek imenovan nprint, ki poskrbi za enako
funkcionalnost kot smbprint, le za NetWare. Paket ncpfs lahko dobite
na MetaLabu. Iz vnosa LSM razlièice 0.16:
S paketom ncpfs lahko name¹èate pogone va¹ega stre¾nika Net
Ware pod Linuxom. Lahko tudi tiskate v tiskalni¹ke vrste
NetWarea in uvr¹èate tiskalni¹ke vrste NetWarea v
tiskalni¹ki sistem Linuxa. Potrebujete jedro 1.2.x ali
1.3.54 in veèje. ncpfs ne deluje s katerimkoli jedrom pod
1.3.54.
Èe ¾elite pripraviti nprint do delovanja èez lpd, napi¹ite majhen
ukazni skript za izpis standardnega vhoda (stdin) na NetWareov
tiskalnik, in jo namestite kot vhodni filter (if) za tiskalni¹ko vrsto
za lpd. Dobili boste nekaj takega:
sub2|remote-NWprinter:\
:lp=/dev/null:sh:\
:sd=/var/spool/lpd/sub2:\
:if=/var/spool/lpd/nprint-script:
Skript nprint-script lahko izgleda pribli¾no takole:
#! /bin/sh
# Najprej preizkusite raèun "guest" brez gesla!
/usr/local/bin/nprint -S net -U name -P passwd -q printq-name -
11.4. Na tiskalnik pod EtherTalk (Apple)
Paket netatalk vkljuèuje nekaj takega kot nprint in smbclient. Drugi
so dokumentirali postopek za tiskanje na in iz omre¾ja Apple veliko
bolje, kot ga bom sam kdajkoli; glejte spis Linux Netatalk-HOWTO
<http://thehamptons.com/anders/netatalk/>.
11.5. Na HP ali drug tiskalnik omre¾ja ,ethernet`
HP-ji in nekateri drugi tiskalniki pridejo skupaj z omre¾nim vmesnikom
na katerega lahko neposredno tiskate s pomoèjo lpd. Uporabljati
morate navodila, prilo¾ena va¹em tiskalniku ali njegovemu omre¾nemu
prikljuèku, a splo¹nem lahko tak¹ni tiskalniki delujejo z lpd in imajo
eno ali veè èakalnih vrst na katere lahko tiskate. HP, na primer,
lahko deluje s podobno datoteko printcap:
lj-5|remote-hplj:\
:lp=/dev/null:sh:\
:sd=/var/spool/lpd/lj-5:\
:rm=ime.tiskalnika.si:rp=raw:
Tiskalniki HP Laserjet z vmesniki Jet Direct v splo¹nem podpirajo dve
vgrajeni vrsti za lpd -- surovo (,,raw``), ki sprejema PCL (in morda
tudi PostScript) in tekstovno (,,text``), ki sprejema navaden ASCII
(in samodejno odpravi efekt stopnic). Èe imate tiskalnik z JetDirect
Plus3 s tremi vhodnimi vrati, se vrste imenujejo ,,raw1``, ,,text2``,
in tako naprej.
Bodite pozorni na to, da je podjetje ISS identificiralo veèje ¹tevilo
napadov, ki blokirajo vmesnike HP Jetdirect. Veèina od teh se je
zgodila od zaèetka jeseni 1998.
V velikem okolju, posebej v takem velikem okolju, kjer nekateri
tiskalniki ne podpirajo PostScripta, je lahko uporabno ustvariti
poseben tiskalni¹ki stre¾nik, na katerega tiskajo vsi stroji in na
katerem teèejo opravila GhostScripta.
Va¹ Linux lahko torej deluje kot èakalni stre¾nik za tiskalnik, tako,
da lahko uporabniki va¹ega omre¾ja konèajo svoja tiskalna opravila
hitro in nadaljujejo z delom, ne da bi morali èakati, da bo tiskalnik
natisnil izpis drugega uporabnika. To je priporoèeno tudi, èe imate
nepopravljive stare tiskalnike HP Jetdirect; zmanj¹uje verjetnost
blokiranja tiskalnika (angl. printers wedging).
Za kaj takega, napravite èakalno vrsto na va¹em Linuxu, ki ka¾e na HP
LJ z omre¾no podporo (kot zgoraj). Zdaj nastavite vse odjemalce va¹e
mre¾e LAN, da bodo kazali na èakalno vrsto Linuxa (npr. lj-5 v
zgornjem primeru).
Nekateri mre¾ni tiskalniki HP oèitno ne upo¹tevajo nastavitev naslovne
strani, ki jo po¹ljejo odjemalci; njihovo notranje narejeno stran
lahko izkljuèite tako, da se s telnet prikljuèite na tiskalnik,
dvakrat pritisnete Enter, napi¹ete ,,banner: 0`` in potem ,,quit``.
Obstajajo tudi druge nastavitve, ki jih lahko tako spremenite;
napi¹ite ,,?`` za seznam.
11.5.1. Na starej¹e HP-je
Nekateri tiskalniki (in omre¾ne tiskalni¹ke ,,èrne ¹katle``) podpirajo
le krasne majhne povezave TCP brez dodatnega protokola. V tej
kategoriji so opazni zgodnji modeli kartic JetDirect (vkljuèno z
nekaterimi JetDirectEx). V bistvu morate za tiskanje na tak tiskalnik
odpreti povezavo TCP na doloèenih vratih (tipièno 9100, ali 9100, 9101
in 9102 na ¹katlah s tremi vrati) in noter natlaèiti va¹e tiskalni¹ko
opravilo. LPRng ima vgrajeno podporo za tlaèenje tiskalni¹kih opravil
na nakljuèna vrata TCP, a z BSD-jevim lpd to ni tako preprosto. To
lahko storite, med drugim, v Perlu:
#!/usr/bin/perl
# Hvala Danu McLaughlinu, ker je napisal izvorno razlièico
# tega skripta (in Jimu W. Jonesu, ker je sedel poleg Dana, ko
# mi je pisal za pomoè ;)
$fileName = @ARGV[0];
open(IN,"$fileName") || die "Can't open file $fileName";
$dpi300 = "\x1B*t300R";
$dosCr = "\x1B&k3G";
$ends = "\x0A";
$port = 9100 unless $port;
$them = "bach.sr.hp.com" unless $them;
$AF_INET = 2;
$SOCK_STREAM = 1;
$SIG{'INT'} = 'dokill';
$sockaddr = 'S n a4 x8';
chop($hostname = `hostname`);
($name,$aliases,$proto) = getprotobyname('tcp');
($name,$aliases,$port) = getservbyname($port,'tcp')
unless $port =~ /^\d+$/;;
($name,$aliases,$type,$len,$thisaddr) =
gethostbyname($hostname);
($name,$aliases,$type,$len,$thataddr) = gethostbyname($them);
$this = pack($sockaddr, $AF_INET, 0, $thisaddr);
$that = pack($sockaddr, $AF_INET, $port, $thataddr);
if (socket(S, $AF_INET, $SOCK_STREAM, $proto)) {
# print "socket ok\n";
}
else {
die $!;
}
# Give the socket an address.
if (bind(S, $this)) {
# print "bind ok\n";
}
else {
die $!;
}
# Call up the server.
if (connect(S,$that)) {
# print "connect ok\n";
}
else {
die $!;
}
# Set socket to be command buffered.
select(S); $| = 1; select(STDOUT);
# print S "@PJL ECHO Hi $hostname! $ends";
# print S "@PJL OPMSG DISPLAY=\"Job $whoami\" $ends";
# print S $dpi300;
# Avoid deadlock by forking.
if($child = fork) {
print S $dosCr;
print S $TimesNewR;
while (<IN>) {
print S;
}
sleep 3;
do dokill();
} else {
while(<S>) {
print;
}
}
sub dokill {
kill 9,$child if $child;
}
11.6. Poganjanje if za oddaljene tiskalnike
Èudna posebnost lpd je, da se if ne po¾ene za oddaljene tiskalnike.
Èe ugotovite, da morate pognati if, lahko to storite tako, da naredite
dvojno èakalno vrsto in prevrstite opravilo. Na primer, poglejte tole
datoteko printcap:
lj-5:\
:lp=/dev/null:sh:\
:sd=/var/spool/lpd/lj-5:\
:if=/usr/lib/lpd/filter-lj-5:
lj-5-remote:lp=/dev/null:sh:rm=ime.tiskalnika.si:\
:rp=raw:sd=/var/spool/lpd/lj-5-raw:
V tej luèi je skript filter-lj-5 tak¹en:
#!/bin/sh
gs <izbire> -q -dSAFER -sOutputFile=- - | \
lpr -Plj-5-remote -U$5
Izbira -U za lpr deluje le, èe je lpr pognan pritajeno (angl. daemon)
in pravilno nastavi ime po¹iljatelja opravila v ¹e enkrat poslano
vrsto. Verjetno morate uporabiti bolj robustno metodo za doloèitev
uporabni¹kega imena, saj v nekaterih primerih to ni peti argument.
Glejte stran referenènega priroènika o printcap.
11.7. Iz Windows
Tiskanje iz odjemalca z Windows (ali morda z OS/2) na stre¾nik z
Linuxom je direktno podprto èez SMB z uporabo paketa SAMBA, ki podpira
tudi deljenje datotek med datoteènim sistemom Linuxa in odjemalci z
Windows.
Samba vkljuèuje precej popolno dokumentacijo, obstaja tudi dober
spisek pogosto zastavljenih vpra¹anj z odgovori, ki pokriva to temo.
Na svoji ¹katli z Linuxom lahko nastavite magièni filter in tiskate
skozi njega PostScript, ali pa uporabljate posebne tiskalniku
specifiène gonilnike na vseh strojih z Windows in imate za njih
èakalno vrsto brez vsakr¹nih filtrov. Zana¹anje na gonilnike v
Windows lahko v nekaterih primerih da bolj¹i izpis, a je malce
te¾avnej¹e administrativno opravilo, èe imate veliko ¹katel z Windows.
Zato najprej poskusite PostScript.
11.8. Iz raèunalnika Apple
Netatalk podpira tiskanje z odjemalcev Apple èez EtherTalk. Glejte
spletno stran Netatalk HOWTO Page
<http://thehamptons.com/anders/netatalk/> za veè informacij.
11.9. Iz NetWare-a
Paket ncpfs vkljuèuje demonski stre¾nik pserver, ki ga lahko uporabite
za ustvarjanje opravila za tiskalni¹ko èakalno vrsto NetWare-a. Kakor
razumem, ta sistem potrebuje NetWare, grajen na Bindery, kot je 2.x,
3.x, ali 4.x z omogoèenim povezovalnim dostopom.
Za veè podatkov o ncpfs in programu pserver glejte mesto za FTP ncpfs
<ftp://ftp.gwdg.de/pub/linux/misc/ncpfs/>.
12. Tiskalniki le-za-Windows
Kot sem ¾e omenil, so nekateri tiskalniki inherentno nepodprti, saj ne
razumejo obièajnega tiskalni¹kega jezika in namesto tega uporabljajo
procesor raèunalnika za izdelavo bitne slike, ki se nato s fiksno
hitrostjo pretoèi v tiskalnik. V nekaterih primerih ti tiskalniki
razumejo nekaj obièajnega, kot je PCL, a pogosto ne. V nekaterih
(zares poceni) primerih, tiskalnik niti ne uporablja obièajne
vzporedne povezave, temveè je odvisen od proizvajalèevega gonilnika za
emulacijo tega, kar bi moralo biti strojno podprto obna¹anje
(najpomembnej¹e - rokovanje).
V vsakem primeru obstaja nekaj mo¾nih ovinkov, èe ste ¾e obtièali s
tak¹no polomijo.
12.1. Preusmerjevalnik v Ghostscriptu na Windows
Obstaja tiskalni¹ki gonilnik za Windows (imenovan mswinpr2), ki po¾ene
tiskalni¹ko opravilo skozi Ghostscript, preden ga zares natisne.
(Nekaj kot filter if v lpd-ju za Unix.) Obstaja tudi nov gonilnik za
Ghostscript, ki tiska z uporabo klicev GDI v Windows. Èe vzamemo to
dvoje skupaj, naj bi(tm) to dovoljevalo stroju z Windows tiskanje
PostScripta na tiskalnik le-za-Windows s proizvajalèevim gonilnikom.
Èe vam uspe to usposobiti, lahko potem sledite zgornjim navodilom o
tiskanju iz Linuxa preko omre¾ja na tiskalnik sistema Windows. S tem
boste dovolili Unixom (in drugim Windows, Mac, itd.) tiskanje na va¹em
polomljenem tiskalniku.
Se pravi, tega nisem nikoli posku¹al, ker nimam tiskalnika
,,winprinter``, zato se lahko va¹e izku¹nje razlikujejo. Vse
programje lahko dobite na domaèi strani paketa Ghostscript.
12.2. Program pbm2ppa
Nekateri tiskalniki HP uporabljajo tako imenovano arhitekturo
,,Printing Performance Architecture`` (kar je marketin¹ki izraz za
,,prepoceni smo, da bi podpirali PCL``). Ta je po ovinkih podprta s
prevajalnikom pbm2ppa, ki ga je napisal Tim Norman. V bistvu
uporabljate ghostscript za predelavo PostScripta v rastrsko sliko
formata pbm, in potem uporabite pbm2ppa za predelavo v rastrski format
ppa, ki ga razume va¹ tiskalnik. Ta program lahko zdaj pride tudi kot
gonilnik za ghostscript.
Programje za ppa lahko dobite na domaèi strani ppa
<http://www.rpi.edu/~normat/technical/ppa/>; pbm2ppa podpira nekatere
modele HP-jev 720, 820, in 1000; za veè podatkov o tiskalni¹ki podpori
ppa preberite dokumentacijo, ki pride poleg paketa.
13. Kako tiskati na faks
13.1. Uporaba faks-modema
Obstaja veliko faksirnih programov, ki vam omogoèajo faksiranje in
sprejemanje dokumentov. Eden najkompleksnej¹ih je HylaFax Sama
Lefflerja, dostopen s ftp.sgi.com. Podpira vse mogoèe reèi od veè
modemov do oddajanja (angl. broadcasting).
SuSE izdaja odjemalec Java HylaFax, ki baje deluje na katerikoli
javanski platformi (vkljuèno z Windows in Linuxom). Za veèino
platform obstajajo tudi nejavanski faksirni odjemalci: Linux lahko
skoraj zagotovo zadovolji va¹e omre¾ne faksirne potrebe.
Dostopna je tudi ¹e bolj¹a izbira za veèino ¹katel z Linuxom; efax,
preprost program za po¹iljanje faksov. Program mgetty lahko po¹ilja
fakse (in na nekaterih modemih celo obvlada glasovno po¹to!).
13.2. Uporaba oddaljenih tiskalni¹kih storitev
Obstaja poskusna storitev, ki vam ponuja, da po¹ljete elektronsko
po¹to z neèim, kar bi radi natisnili, potem pa to pride ven na
doloèenem faksirnem stroju. Podprti so prijetni formati, kot
postscript, torej, èeprav je splo¹en vtis pikèast, je to lahko zelo
uporabna storitev. Za veè informacij o tiskanju z oddaljenim
tiskalni¹kim servisom, glejte njegovo spletno stran Remote Printing
WWW Site <http://www.tpc.int/>.
14. Kako narediti nekaj, kar je vredno tiskanja
Tukaj pridemo v pravo podganje leglo programja. Linux lahko naèeloma
poganja veliko tipov binarnih programov z razliènimi stopnjami uspeha:
Linux/x86, Linux/Alpha, Linux/Sparc, Linux/foo, iBCS, Win16/Win32s (z
dosemu in, nekega dne, z Wine), Mac/68k (z emulatorjem Executor), in
Java. Opisal bom le domorodno programje za Linux in splo¹ni Unix.
Za sam Linux je izbira veèinoma omejena na programje, v splo¹nem
dostopno za Unix:
14.1. Opisni jeziki
Veèina opisnih jezikov je bolj primerna za velike in ponavljajoèe se
projekte, kjer ¾elite prepustiti raèunalniku kontrolo ureditve
besedila in s tem poenotiti izgled reèi.
nroff
To je bil eden prvih opisnih jezikov v Unixu. Strani z opisi
ukazov v referenènem priroèniku (za man) so najbolj pogost
primer stvari, formatiranih z makro ukazi *roff; veliko ljudi
prisega na njih, a nroff ima, vsaj zame, preveè zastarelo
skladnjo, kot bi bilo potrebno, in verjetno predstavlja slabo
izbiro za nova dela. Vseeno se izplaèa vedeti, da lahko s
programom groff postavite stran iz formata za man direktno v
postscript. Veèina programov man naredi to z ukazom man -t foo
| lpr.
TeX
TeX (izg. ,,teh``), in paket makro ukazov imenovan LaTeX (izg.
,,lateh``), sta dva izmed najbolj uporabljanih opisnih jezikov
Unixa. Tehnièni spisi so pogosto napisani v LaTeXu, saj zelo
poenostavi vpra¹anja izgleda in je ¹e vedno eden redkih sistemov
za stavljenje teksta, ki podpira matematiène izraze hkrati
popolnoma in dobro. Izhodni format TeXa je dvi, in ga lahko
pretvorite v PostScript ali PCL za tiskalnik Hewlett Packard s
programoma dvips or dvilj. Èe ¾elite namestiti TeX ali LaTeX,
namestite celotno skupino paketov za teTeX; ta vsebuje vse.
Veè o izvedbi TeXa za Linux boste izvedeli v prevodu spisa TeTeX
HOWTO.
SGML
Za Unix in Linux obstaja vsaj en prost razèlenjevalnik za SGML;
sestavlja osnovo na Linuxu narejenega dokumentirnega sistema
Linuxdoc-SGML. Podpira tudi druge DTD-je.
HTML
Nekdo je opozoril, da je lahko za preproste projekte dovolj
pisati v HTML in jo natisniti z brkljalnikom Netscape. Ne
strinjam se, a va¹e izku¹nje se lahko razlikujejo.
14.2. Urejevalniki besedila WYSIWYG (kar vidi¹, to dobi¹)
Niè veè ni pomanjkanja programja za urejanje besedila v naèinu
WYSIWYG. Dostopnih je veliko popolnih pisarni¹kih zbirk, vkljuèno z
eno, ki je prosta za osebno uporabo (StarOffice).
StarOffice
Nem¹ko podjetje raz¹irja po omre¾ju zbirko StarOffice, prosto za
Linux. Ta popolna pisarni¹ka zbirka ima vse lastnosti, ki jih
lahko prièakujete, in ne morete najti bolj¹e cene. Obstaja
poseben spis mini-HOWTO, ki opisuje, kako jo dobite in
namestite. Generira PostScript ali PCL, torej bi morala
delovati s skoraj vsakim tiskalnikom, ki sicer deluje v Linuxu.
Izgleda, da je ta zbirka klon paketa Office in torej precej
napihnjena.
WordPerfect
Corel prosto raz¹irja osnovno razlièico programa Word Perfect 8
za Linux, in namiguje, da bo raz¹irjal tudi Corel Draw in
Quattro Pro, ko boste prenesena. To je verjetno najbolj¹a
izbira, èe imate stroj ARM; Corel izdeluje raèunalnike Netwinder
Linux na procesorjih ARM in bo skoraj gotovo ponudil razlièice
vsega za Linux na teh procesorjih. Kupite lahko tudi polno
zmogljivo razlièico in podporo, skupaj ali posebej. Spletna
stran Linux WordPerfect Fonts and Printers
<http://www.channel1.com/users/rodsmith/wpfonts.html> ponuja
informacije o nastavitvi WordPerfecta za uporabo z Ghostscriptom
ali z vgrajenimi tiskalni¹kimi gonilniki (izgleda, da so ti
identièni z dosovskimi gonilniki za WordPerfect, èe gonilnik za
va¹ tiskalnik ni vkljuèen v distribucijo WP8).
Applix
Applix je veèplatformski (se pravi, deluje na razliènih Unixih,
Windows in drugih) pisarni¹ki paket, ki ga prodaja podjetje
Applix. Red Hat in SuSE sta ga prodajala sama, ko je bila to
edina igra v mestu; zdaj se je prodaja preusmerila k Applix.
LyX
LyX je uporabni¹ki vmesnik za LaTeX, ki izgleda zelo obetavno.
Glejte spletno stran LyX Homepage <http://www.lyx.org/> za veè
informacij. Obstaja tudi razlièica LyXa v stilu okenskega
upravljalnika KDE, imenovana KLyX; prvi avtor LyXa in
spodbujevalec uporabe namizja KDE sta ista oseba.
Maxwell
Maxwell je preprost urejevalnik besedil, zasnovan na formatu
Microsoft RTF, ki se je zaèel kot komercialni izdelek, a se zdaj
raz¹irja pod GPL.
The Andrew User Interface System
AUIS vkljuèuje ez, urejevalnik tipa WYSIWYG z veèino osnovnih
lastnosti urejevalnika besedila, zmo¾nost delanja HTML in polno
podporo za e-po¹to po standardu MIME in novièarske skupine. ®al
programa AUIS ne vzdr¾ujejo veè.
Koffice
Projekt za aktivno namizje KDE dela na popolni pisarni¹ki
zbirki. Mislim, da ¹e ni zrela za javni nastop. Urejevalnik
besedil bo najbr¾ naslednik LyXa.
GNOME
Projekt GNOME tudi deluje v smeri izdelave razliènih pisarni¹kih
orodij z licenco GNU GPL, toda nobeno ¹e ni dostopno.
Jeff Phillips <jeff@I_RATUS.org> uporablja Calderin WordPerfect
7 za Linux (na distribuciji Slackware, od vseh mogoèih), in
pravi, da deluje dobro. Zdi se, da po prièakovanjih vkljuèuje
tudi vgrajeno tiskalni¹ko podporo. Caldera mora imeti
informacije nekje na <http://www.caldera.com/>. Lahko kupite
tudi novej¹o razlièico WordPerfecta direktno od podjetja, ki mu
je Corel zaupal prenos na Unix.
Drugi proizvajalci mi lahko po¹ljejo sporoèilo z njihovo ponudbo.
15. Predogled reèi za tiskanje na zaslonu
Skoraj vse, kar lahko natisnete, si lahko tudi ogledate na zaslonu.
15.1. PostScript
Ghostscript ima gonilnik za X11, ki ga najbolje upravlja program za
predogled PostScripta gv. Zadnje razlièice teh programov bi morale
biti sposobne tudi prikaza datotek PDF. Vedite, da je gv zamenjal
prej¹nji program ,,Ghostview``; uporabni¹ki vmesnik je precej lep¹i in
ponuja veè mo¾nosti, kot dobri stari vmesnik Athena v programu
ghostview.
15.2. TeXove dvi
Datoteke DVI (DeVice Independent -- od naprave neodvisne datoteke) si
lahko predogledate v X11 s programom xdvi. Sodobne razlièice
prikazovalnika xdvi klièejo ghostscript za prikaz vkljuèenih slik v
PostScriptu.
Obstaja tudi gonilnik za terminal VT100. Imenuje se dgvt. Tmview
deluje z Linuxom in svgalib, èe je to vse, kar lahko poènete.
15.3. Adobe PDF
Za Linux obstaja Adobeov prikazovalnik Acrobat Reader; vzemite ga z
njihove spletne strani <http://www.adobe.com/>.
Lahko uporabite tudi xpdf, ki je prosto dostopen in pride z izvorno
kodo. Mislim, da tudi Ghostview do zdaj ¾e podpira ogled datotek PDF
z gs za X11.
16. Zaporedni tiskalniki pod lpd
16.1. Postavitev v printcap
Stre¾niku lpd lahko podate pet atributov, ki jih nastavite v datoteki
/etc/printcap in s tem nadzorujete vse nastavitve zaporednih vrat, na
katerih je tiskalnik. Preberite stran referenènega priroènika o
printcap in si poglejte pomen atributov br#, fc#, xc#, fs# in xs#.
Zadnji ¹tiri od teh atributov so bitne slike, ki pomenijo nastavitve
za uporabo vrat. Atribut br# je preprosto hitrost prenosa v baudih,
npr. ,br#9600`.
Zelo lahko je preslikavati iz nastavitev stty v nastavitev zastavic v
printcap. Èe morate to storiti, zdaj poglejte stran o stty v
referenènem priroèniku.
Uporabite stty za postavitev tiskalni¹kih vrat, tako da lahko izpi¹ete
na njih datoteko (s cat) in se ta pravilno natisne. Takole izgleda
,stty -a` za moja tiskalni¹ka vrata:
dina:/usr/users/andy/work/lpd/lpd# stty -a < /dev/ttyS2
speed 9600 baud; rows 0; columns 0; line = 0;
intr = ^C; quit = ^\; erase = ^?; kill = ^U; eof = ^D; eol = <undef>;
eol2 = <undef>; start = ^Q; stop = ^S; susp = ^Z; rprnt = ^R; werase = ^W;
lnext = ^V; min = 1; time = 0;
-parenb -parodd cs8 hupcl -cstopb cread -clocal -crtscts
-ignbrk -brkint -ignpar -parmrk -inpck -istrip -inlcr
-igncr -icrnl ixon -ixoff -iuclc -ixany -imaxbel
-opost -olcuc -ocrnl -onlcr -onocr -onlret -ofill -ofdel nl0 cr0 tab0
bs0 vt0 ff0
-isig -icanon -iexten -echo -echoe -echok -echonl -noflsh -xcase
-tostop -echoprt -echoctl -echoke
Edine razlike med tem in naèinom, kako se vrata inicializirajo ob
zagonu, so -clocal, -crtscts, in ixon. Va¹a vrata so prav lahko
drugaèna, odvisno od tega, kako va¹ tiskalnik zganja kontrolo toka.
Pravzaprav uporabljate stty na nekam èuden naèin. Ker stty deluje na
terminalu, prikljuèenem na standardni vhod, ga uporabite za
obvladovanje danih zaporednih vrat z uporabo znaka ,<`, kot zgoraj.
Ko ste enkrat zadeli va¹e nastavitve v stty tako, da ukaz ,,cat file >
/dev/ttyS2`` (v mojem primeru) po¹lje datoteko na tiskalnik, poglejte
datoteko /usr/src/linux/include/asm-i386/termbits.h. Ta vsebuje
veliko definicij z #define in nekaj struktur struct (morda boste
¾eleli natisniti to datoteko na tiskalniku (saj vam deluje, kajne?) in
jo uporabili kot papir za èeèkanje). Pomaknite se v razdelek, ki se
zaèenja takole:
/* c_cflag bit meaning */
#define CBAUD 0000017
Ta razdelek na¹teva pomen posameznih bitov v fc# in fs#. Opazili
boste, da se tamkaj¹nja imena (po hitrostih prenosa v baudih) ujemajo
z eno od vrstic izhoda stty. Vam nisem rekel, da bo to lahko?
Poglejte, katere nastavitve izhoda stty se zaènejo z znakom ,-`.
Se¹tejte vse tak¹ne ¹tevilke (osmi¹ke so). To predstavlja bite, ki bi
jih radi ugasnili, zato je rezultat va¹a zmo¾nost fc#. Seveda,
spomnite se, da boste pri¾gali bite takoj, ko jih boste ugasnili, zato
lahko le uporabite ,fc#0177777` (jaz storim tako).
Zdaj napravite isto stvar za tiste nastavitve (na¹tete v tem
razdelku), ki pred seboj nimajo znaka ,-` v va¹em izhodu stty. V
mojem primeru so pomembni biti CS8 (0000060), HUPCL (0002000), in
CREAD (0000200). Pazite tudi na zastavice za va¹o baudno hitrost
(moja je 0000015). Se¹tejte vse to, in v mojem primeru boste dobili
0002275. To gre v va¹o zmo¾nost fs# (,fs#02275` v mojem primeru
deluje èisto v redu).
Napravite isto s pri¾iganjem in uga¹anjem za naslednji razdelek
vkljuène datoteke, ,,c_lflag bits``. V mojem primeru mi ni bilo treba
nastavljati nièesar, torej uporabim le ,xc#0157777` in ,xs#0`.
16.2. Starej¹i zaporedni tiskalniki, ki izgubljajo znake
Jon Luckey opozarja, da nekateri starej¹i tiskalniki z zaporednimi
vmesniki za dva stotina in majhnimi vmesnimi pomnilniki zares mislijo
,,stop``, ko tako pravijo s kontrolo toka. Opazil je, da je
onemogoèenje FIFO na njegovih zaporednih vratih Linuxa s èipom UART
16550 s pripomoèkom setserial odpravilo te¾avo izgubljanja znakov
(oèitno za to le doloèite tip UART 8250).
17. Zasluge
Podatek o smbprint je iz èlanka, ki ga je napisal Marcel Roelofs
<marcel@paragon.nl>.
Podatek o nprint pri uporabi tiskalnikov v NetWare je posredoval
Michael Smith <mikes@bioch.ox.ac.uk>.
Razdelek o zaporednih tiskalnikih pod lpd je spisal Andrew Tefft
<teffta@engr.dnet.ge.com>.
Èvek o gama-popravkih barv in podobnem za gs je poslal Andreas
<quasi@hub-fue.franken.de>.
Dva odstavka o 30-sekundnem èakanju zaporednega gonilnika je prispeval
<cdj@netcom.com>.
Robert Hart je poslal nekaj izvrstnih odstavkov o postavitvi
tiskalni¹kega stre¾nika na omre¾enih HP-jih, ki sem jih uporabil
dobesedno.
In posebna zahvala ducatom za ducati tistih med vami, ki ste v teh
letih opozorili na tipkarske napake, slabe URL-je, in napake v spisu.
Slovenski prevod z dne 16. februarja 1999 je delo Romana Maurerja
<roman.maurer@fmf.uni-lj.si>. Prosim, po¹iljajte mi popravke in
dopolnitve prevoda.
distrib
>
Mandriva
>
9.1
>
ppc
>
media
>
contrib
>
by-pkgid
>
a24a69bc7ec7e91023248395f5bb5975
>
files
>
18
