Uporaba tiskalnika v Linuxu, HOWTO
  Mark Komarinski <markk@auratek.com>
  v1.2.2, 6. februar 1998

  To je slovenski prevod spisa Printing-Usage-HOWTO.
  ______________________________________________________________________

  Kazalo


  1. Uvod

     1.1 Zgodovina spisa Linux Printing HOWTO
     1.2 Zgodovina razlièic
     1.3 Pravice raz¹irjanja in blagovne znamke
     1.4 Jemanje tega spisa
     1.5 Odziv
     1.6 Priznanja

  2. Tiskanje v Linuxu

     2.1 Zgodovina tiskanja v Linuxu
     2.2 Tiskanje datoteke z uporabo lpr
     2.3 Ogled tiskalni¹ke vrste z ukazom lpq
     2.4 Preklic tiskalni¹kega opravila z uporabo lprm
     2.5 Nadzor programa lpd z uporabo lpc
     2.6 Orodje printtool v RedHat

  3. Tiskanje razliènih datotek

     3.1 Tiskanje grafiènih datotek
     3.2 Tiskanje postscriptnih datotek
     3.3 Tiskanje datotek PDF
     3.4 Tiskanje datotek za TeX
     3.5 Tiskanje datotek za troff
     3.6 Tiskanje strani za man

  4. Razliène zadeve

     4.1 Formatiranje pred tiskanjem
     4.2 Okoljska spremenljivka PRINTER
     4.3 Tiskanje slovenskih èrk

  5. Odgovori na pogosto zastavljena vpra¹anja

  6. Odpravljanje te¾av

  7. Sklicevanja


  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod


  Ta spis opisuje uporabo tiskalni¹kega èakalnega sistema (line printer
  spooling system).  Ta HOWTO je dodaten dokument spisu Linux Printing
  Setup HOWTO, ki opisuje namestitev in nastavitev tiskalnega sistema za
  Linux.  Snov tega HOWTO-ja naj bi bila enako relevantna za vse vrste
  operacijskih sistemov tipa BSD, ne le za Linux.


  1.1.  Zgodovina spisa Linux Printing HOWTO


  Sporoèilo Marka Komarinskega <markk@auratek.com>:

  Rad bi se zahvalil Mattu Fosterju za veliko dela, ki ga je vlo¾il v
  ponoven napis tega HOWTO-ja.  Obdr¾al sem njegov stil in dodal
  spremembe, da je vse osve¾eno.

  Sporoèilo Matta Fosterja <mwf@engr.uark.edu>:

  Ta razlièica spisa Linux Printing HOWTO je povsem na novo napisana
  razlièica spisa, ki sta ga prvotno napisala Grant Taylor
  <grant@god.tufts.edu> in Brian McCauley <B.A.McCauley@bham.ac.uk>.
  Posku¹al sem ohraniti pokritost snovi, uvedeno v Grantovem in
  Brianovem HOWTO-ju, a sem drastièno spremenil stil predstavitve in
  nivo pokrite snovi.  Zdi se mi, da je zato ta HOWTO bolj popoln in
  la¾ji za branje.  Lahko le upam, da se tudi vi strinjate.


  1.2.  Zgodovina razlièic


  v1.2.2

  *  Prvi slovenski prevod tega spisa.

  *  Preindeksiranje, druge spremembe, ki se skladajo z novo
     dokumentacijo distribucije RedHat.  Hvala, Ed!

  v1.2.1

  *  Nadgradnja, nekatere spremembe za publikacijo Dr. Linux.

  v1.2

  *  Tiskalniki za Windows.

  *  Spreminjanje najveèje velikosti datotek za tiskanje.

  v1.11

  *  Nov vzdr¾evalec!

  *  Dodane informacije o lpc.

  *  Dodanih nekaj podatkov za premagovanje te¾av.

  *  Zaèetek dela o tiskanju grafiènih datotek!

  v1.1

  *  Pregled nekaterih izrazov.

  *  Razdelek o tiskanju PostScripta.

  *  Poskusil pojasniti nekatere primere. 8-)

  *  Povzel razpravo o osnovnih pripomoèkih za tiskanje v Linuxu.

  v1.0

  *  Prva javna izdaja spisa Printing Usage HOWTO


  1.3.  Pravice raz¹irjanja in blagovne znamke


  Nekatera imena, omenjena v tem HOWTO-ju, so pravno za¹èitena in/ali
  za¹èitene blagovne znamke doloèenih oseb in/ali podjetij.  Ta imena so
  v tem HOWTO-ju kapitalizirana z velikimi èrkami.


  (C) 1995 Matt Foster (mwf@engr.uark.edu)
  (C) 1996-1997 Mark F. Komarinski (markk@auratek.com)

  Vsi prevodi, izpeljana dela, ali zdru¾ena dela, ki vkljuèujejo
  katerekoli dokumente HOWTO za Linux, morajo biti pokrita s tem
  sporoèilom o pravicah raz¹irjanja.

  Se pravi, ne smete narediti izpeljanega dela iz tega HOWTO-ja in
  vsiliti dodatne omejitve na njegovo raz¹irjanje.  Izjeme teh pravil se
  v doloèenih pogojih lahko podelijo; prosim, stopite v stik s
  koordinatorjem projekta Linux HOWTO na spodnjem naslovu.

  Na kratko, ¾elimo spodbuditi ¹iritev te informacije skozi toliko
  kanalov, kot je to mogoèe.  Vendar ¾elimo ohraniti pravico raz¹irjanja
  spisov HOWTO, in radi bi bili obve¹èeni o vseh naèrtih za njihovo
  raz¹irjanje.

  Èe imate vpra¹anja, prosim, stopite v stik s Timom Bynumom,
  koordinatorjem projekta Linux HOWTO, na naslovu <linux-
  howto@sunsite.unc.edu>.  Na tem naslovu lahko uporabite tudi finger za
  telefonsko ¹tevilko in dodatne kontaktne informacije.


  1.4.  Jemanje tega spisa


  Èe ¾elite ta spis HOWTO natisniti, vam priporoèam, da vzamete
  razlièico v PostScriptu.  Urejena je na naèin, ki je estetsko
  privlaèen in la¾ji za branje.  Razlièico v PostScriptu originalnega
  angle¹kega spisa lahko dobite z enega od ¹tevilnih distribucijskih
  mest Linuxa (kot je SunSITE
  <ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/>).

  Slovenske razlièice tega spisa v formatih TXT, DVI, PS, SGML in HTML
  so dostopne na  <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/> v
  datotekah Printing-Usage-HOWTO-sl.*.  Ogledate si ga lahko tudi na
  spletni strani <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Printing-Usage-
  HOWTO-sl.html>.


  1.5.  Odziv


  Vpra¹anja, pripombe, ali popravke tega HOWTO-ja usmerite na
  <markk@auratek.com>.

  Pripombe na slovenski prevod, prosim, po¹ljite na
  <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.


  1.6.  Priznanja


  Hvala vsem ljudem, ki so si vzeli èas za prebiranje alfa-razlièic tega
  HOWTO-ja in se odzvali z veliko uporabnimi pripombami in predlogi -
  nekatere vidite v tej razlièici.

  ®elim se zahvaliti tudi Mattu Fosterju, ki je napravil prvotni ponovni
  napis.


  2.  Tiskanje v Linuxu


  V tem razdelku razlagamo, kako tiskati datoteke, preiskovati
  tiskalni¹ko vrsto, odstranjevati opravila iz tiskalni¹ke vrste,
  urediti datoteke, preden jih natisnemo, in nastaviti va¹e tiskalni¹ko
  okolje.


  2.1.  Zgodovina tiskanja v Linuxu


  Tiskalni¹ki sistem v Linuxu - sistem lp - je prenos izvorne kode,
  napisane na univerzi University of California za distribucijo
  operacijskega sistema UNIX Berkeley Software Distribution (BSD).


  2.2.  Tiskanje datoteke z uporabo lpr


  Daleè najpreprostej¹i naèin za tiskanje v operacijskem sistemu Linux
  je po¹iljanje datoteke, ki naj se natisne, neposredno na tiskalni¹ko
  napravo.  Ena od poti je z uporabo ukaza cat.  Kot uporabnik root,
  lahko naredite nekaj podobnega:

       # cat disertacija.txt > /dev/lp

  V tem primeru je /dev/lp simbolièna povezava na pravo tiskalni¹ko
  napravo - naj bo matrièni tiskalnik, laserski tiskalnik, stavni stroj
  ali risalnik.  (Glejte man ln(1) za veè podatkov o simboliènih
  povezavah.)

  Iz varnostnih razlogov lahko neposredno na tiskalnik pi¹ejo le
  uporabnik root in uporabniki iz iste skupine, kot tiskalni¹ki
  stre¾nik.  Zato morate uporabiti za dostop do tiskalnika ukaze, kot so
  lpr, lprm, in lpq.

  Zato morajo torej uporabniki uporabiti ukaz lpr za tiskanje datoteke.
  Ukaz lpr poskrbi za uvodno delo, ki je potrebno za tiskanje neke
  datoteke in potem izroèi nadzor drugemu programu, tiskalni¹kemu
  stre¾niku imenovanemu lpd (line printing daemon).  Tiskalni¹ki
  stre¾nik potem pove tiskalniku, kako naj zares natisne datoteko.

  Ko izvedete ukaz lpr, najprej prepi¹e doloèeno datoteko v doloèen
  èakalni imenik (tako imenovan spool), kjer datoteka ostane, dokler je
  ne natisne lpd.  Ko lpd enkrat ve, da obstaja datoteka za tisk, naredi
  svojo kopijo v pomnilniku (programerji temu reèemo forkanje).  Ta
  kopija bo natisnila datoteko, medtem, ko originalna kopija procesa lpd
  èaka na morebitne nove zahteve.  To dovoljuje hkratno uvrstitev veè
  opravil v èakalno vrsto.

  Skladnja klica lpr(1) je zelo znana,

       $ lpr [ izbire ] [ ime_datoteke ... ]

  Èe ime_datoteke ni doloèeno, prièakuje lpr vhod s standardnega vhoda
  (obièajno s tipkovnice ali izhoda kak¹nega drugega programa).  To
  omogoèa uporabniku preusmeritev izhoda danega ukaza v vhod
  tiskalni¹kega èakalnega programa.  Torej,

       $ cat disertacija.txt | lpr

  ali,

       $ pr -l60 disertacija.txt | lpr

  Ukaz lpr sprejme v ukazni vrstici nekaj argumentov, ki dovoljujejo
  uporabniku nadzor nad njegovim delovanjem.  Najbolj raz¹irjeni
  argumenti so:

  *  -Ptiskalnik - doloèi tiskalnik, ki ga ¾elimo uporabiti,

  *  -h - prepreèi tiskanje uvodne strani,

  *  -s - naredi simbolièno povezavo, namesto, da skopira datoteko v
     èakalni imenik (spool), kar je uporabno za velike datoteke, in

  *  -#¹tevilka - doloèi ¹tevilo natisnjenih kopij.

     Primer uporabe ukaza lpr bi bil lahko tak¹en:

       $ lpr -#2 -sP dj disertacija.txt

  Ta ukaz naredi simbolièno povezavo na datoteko disertacija.txt v
  èakalnem imeniku tiskalnika, imenovanega dj, kjer jo bo obdelal
  program lpd.  Potem bo natisnil drugo kopijo datoteke disertacija.txt.

  Za izpis vseh izbir, ki jih prepozna lpr, glejte man lpr(1).


  2.3.  Ogled tiskalni¹ke vrste z ukazom lpq


  Uporabite ukaz lpq za izpis vsebine tiskalni¹ke èakalne vrste.  Brez
  argumentov bo vrnil vsebino vrste za privzeti tiskalnik.

  Vrnjen izhod ukaza lpq je lahko uporaben za veè namenov.

       $ lpq
       lp is ready and printing
       Rank   Owner      Job  Files                            Total Size
       active mwf        31   disertacija.txt                  682048 bytes


  2.4.  Preklic tiskalni¹kega opravila z uporabo lprm


  ©e ena uporabna lastnost kateregakoli tiskalni¹kega sistema je
  zmo¾nost preklica opravila, ki je bilo predhodno uvr¹èeno v vrsto.  Za
  to uporabite ukaz lprm.

       $ lprm -

  Zgornji ukaz preklièe vsa tiskalni¹ka opravila, katerih lastnik je
  uporabnik, ki je uporabil ta ukaz.  Eno samo tiskalni¹ko opravilo
  lahko preklièete tako, da najprej dobite njegovo ¹tevilko, kot jo
  sporoèi lpq v stolpcu Job, potem pa poklièete lprm s to ¹tevilko.  Na
  primer,

       $ lprm 31

  bi preklicalo opravilo ¹tevilka 31 (izpis disertacija.txt) na
  privzetem tiskalniku.


  2.5.  Nadzor programa lpd  z uporabo lpc


  Program lpc(8) uporabljamo za nadzor tiskalnikov, ki jim stre¾e lpd.
  Lahko omogoèite ali onemogoèite tiskalnik ali njegove vrste,
  preuredite vnose znotraj posamezne vrste, in dobite poroèilo o statusu
  vseh tiskalnikov in njihovih èakalnih vrst.  Lpc je najbolj uporaben
  pri izgradnji sistema na raèunalniku, z veè prikljuèenimi tiskalniki.

       $ lpc

  Zgornje bo zagnalo program lpc.  Privzeto s tem stopite v interaktivni
  naèin in lahko zaènete izdajati ukaze.  Druga mo¾nost je, da doloèite
  ukaz programu lpc ¾e v ukazni vrstici.

       $ lpc status all

  Seznam dostopnih ukazov izveste z man lpc, a obstaja nekaj poglavitnih
  ukazov, o katerih morate nekaj vedeti.  Vsi ukazi, oznaèeni z izbira
  so lahko ime tiskalnika (lp, print, itd.) ali kljuèna beseda all, ki
  pomeni vse tiskalnike.


  *  disable izbira - prepreèi vnos novim tiskalni¹kim opravilom

  *  down izbira - onemogoèi vse tiskanje na tiskalniku

  *  enable izbira - dovoli vnos novih opravil v tiskalni¹ko èakalno
     vrsto

  *  quit (ali exit) - zapusti lpc

  *  restart izbira - ponovno za¾ene lpd za ta tiskalnik

  *  status izbira - izpi¹e status tiskalnika

  *  up izbira - vse omogoèi in po¾ene nov lpd


  2.6.  Orodje printtool  v RedHat

  Tukaj le kratko opozorilo o uporabi osupljivega pripomoèka printtool
  distribucije RedHat.  Izgleda, da naredi vse, kar zna narediti magièni
  filter.  Takole sem nastavil svoj tiskalnik HP LJ 4L, ki ga imam
  prikljuèenega na vzporedna vrata, pod RH 4.0 (navodilo je enako tudi
  za druge razlièice distribucije RH).

  *  Postanite root in po¾enite printtool (èe ste uporabili su, niste
     pozabili nastaviti SETENV DISPLAY :0.0 in xhost +, kajne?).

  *  Kliknite "Add" in izberite "OK" za lokalni tiskalnik (local
     printer).

  *  Vnesite tiskalni¹ko napravo (printer device, pri meni je /dev/lp1).

  *  Vnesite vhodni filter - izberite tip tiskalnika, loèljivost
     (resolution) in velikost papirja (paper size).  Pri meni je ljet4,
     300x300, in a4.

  *  Pritisnite "OK" povsem nazaj in ponovno za¾enite lpd.

     Kot pri roènem izpolnjevanju datoteke /etc/printcap, imate lahko
     veè definicij tiskalnikov za vsak fizièen tiskalnik.  Po eno za
     razliène velikosti papirja, loèljivosti, itd.


  3.  Tiskanje razliènih datotek


  Ta razdelek pokriva tiskanje datotek, ki jih boste sreèali pri
  sestavljanju Linuxa.


  3.1.  Tiskanje grafiènih datotek


  Tiskanje grafiènih datotek na tiskalnik je obièajno odvisno od vrste
  grafike, ki jo pretvarjate, in vrste tiskalnika, na katerem ¾elite
  stvar natisniti.  Tiskanje bitnih slik pogosto ne pride v po¹tev
  zaradi razliène razlage teh slik na razliènih matriènih tiskalnikih.
  Najbolje v tem primeru bo, da pogledate, èe je va¹ tiskalnik zdru¾ljiv
  s tiskalniki Epson ali IBM ProPrinter, potem pretvorite grafièno
  datoteko v PostScript in za tiskanje grafike uporabite Ghostscript
  (glejte naslednji razdelek).

  Èe imate laserski tiskalnik, so stvari nekoliko la¾je, saj jih je
  veliko zdru¾ljivih s standardom PCL.  To vam omogoèa nekaj izbir.
  Nekateri programi lahko pi¹ejo neposredno v PCL.  Èe ne, obstajajo
  programi kot NetPBM, ki lahko pretvarjajo v PCL.  Zadnja izbira je
  uporaba programa ghostscript (glejte naslednji razdelek).

  Absolutno najbolj¹a izbira je namestitev paketov kot sta NetPBM in
  Ghostscript, in potem namestitev magiènega filtra, ki avtomagièno
  pripravi grafiène datoteke za izpis na va¹em tiskalniku.


  3.2.  Tiskanje postscriptnih datotek


  Tiskanje datotek v PostScriptu je preprosto na tiskalniku, ki ima
  vgrajen interpreter za PostScript; le uporabite lpr, in tiskalnik bo
  namesto vas poskrbel za vse podrobnosti.  Tisti, ki nimamo
  tiskalnikov, ki razumejo PostScript, pa se moramo zateèi k drugim
  metodam.  Na sreèo so dostopni programi, ki razumejo PostScript in ga
  prevedejo v jezik, ki ga razume veèina tiskalnikov.  Ghostscript je
  verjetno najbolj znan tak program.

  Dol¾nost Ghostscripta je pretvoriti vse opise v datoteki PostScript v
  ukaze, ki jih bo razumel tiskalnik.  Za tiskanje postscriptne datoteke
  z Ghostscriptom, lahko naredite nekaj takega:

  $ gs -dSAFER -dNOPAUSE -sDEVICE=deskjet -sOutputFile=\|lpr disertacija.ps

  Opazite, da smo u uporabo izbire -sOutputFile pravzaprav preusmerili
  izhod Ghostscripta na standardni vhod ukaza lpr.

  Ghostview je vmesnik Ghostscripta za grafièni sistem X Window.
  Dovoljuje vam predogled postscriptne datoteke, preden jo natisnete.
  Ghostview in Ghostscript lahko dobite na
  <ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu/>.


  3.3.  Tiskanje datotek PDF


  Podjetje Adobe je izdalo bralnik Acrobat za Linux in ga lahko dobite
  na spletni strani podjetja Adobe,  <http://www.adobe.com/>.  Dostopen
  je tudi njegov predhodnik, xpdf.  Oba morata tiskati na postscriptno
  napravo.


  3.4.  Tiskanje datotek za TeX


  Eden najpreprostej¹ih naèinov za tiskanje datotek v TeXu je, da jih
  pretvorimo v PostScript in potem natisnemo z Ghostscriptom.  Za to jih
  boste morali najprej pretvoriti iz TeXa v format, znan kot DVI (kar
  pomeni: neodvisen od naprave, device-independent).  To lahko storite z
  ukazom tex(1).  Potem morate pretvoriti datoteko DVI v PostScript z
  uporabo pretvornika dvips.  Vse to bo izgledalo nekako takole:

       $ tex disertacija.tex
       $ dvips disertacija.dvi

  Zdaj lahko natisnete dobljeni PostScript, kot smo ¾e opisali.


  3.5.  Tiskanje datotek za troff


       $ groff -Tascii disertacija.tr | lpr

  ali, èe vam je ljub¹e,

       $ groff disertacija.tr > disertacija.ps

  in potem natisnite PostScript, kot smo ¾e opisali.


  3.6.  Tiskanje strani za man


       $ man man | col -b | lpr

  Strani za man vsebujejo pre-formatirane podatke za troff, zato moramo
  pobrati vse osvetlitve, podèrtovanja, itd.  Program col to lepo
  naredi.  Ker uporabljamo cevovode, program man ne bo uporabljal more.


  4.  Razliène zadeve


  To pokriva teme, ki niso pokrite drugje.


  4.1.  Formatiranje pred tiskanjem


  Ker veèina datotek ASCII ni formatiranih pred tiskanjem, jih je
  uporabno pred samim tiskanjem nekako formatirati.  To lahko vkljuèuje
  postavitev majhnega naslova in ¹tevilke strani na vsaki strani,
  nastavitev odmikov, dvojne razmike med vrsticami, zamike, ali tiskanje
  datoteke v veè stolpcih.  Splo¹en naèin za vse to je z uporabo
  preprocesorjev, kot je pr.

   $ pr +4 -d -h"Doktorska disertacija, 2. osnutek" -l60 disertacija.txt | lpr

  V zgornjem primeru bo pr vzel datoteko disertacija.txt in preskoèil
  prve tri strani (+4), nastavil dol¾ino strani na 60 vrstic (-l60),
  dvojno razmikal vrstice izhoda (-d), in na vrhu vsake strani dodal
  napis ,,Doktorska disertacija, 2. osnutek`` (-h).  Lpr bo potem izhod
  programa pr uvrstil v vrsto.  Glejte stran referenènega priroènika za
  veè informacij o uporabi pr (man pr).


  4.2.  Okoljska spremenljivka PRINTER


  Vsi ukazi tiskalni¹kega sistema Linuxa sprejmejo izbiri -P.  Ta izbira
  omogoèi uporabniku doloèitev tiskalnika, na kateremu ¾eli dobiti
  izpis.  Èe uporabnik ne doloèi tiskalnika, je izhodna naprava privzeti
  tiskalnik.

  Namesto, da morate pri vsakem tiskanju doloèati tiskalnik, na katerem
  ¾elite izpis, lahko nastavite okoljsko spremenljivko PRINTER na ime
  tiskalnika, ki ga ¾elite uporabljati.  To se lahko stori na razliène
  naèine v vseh ukaznih lupinah.  V ukazni lupini bash naredite to z
  ukazom

       $ PRINTER="ime_tiskalnika"; export PRINTER

  in v csh z ukazom

       % setenv PRINTER "ime_tiskalnika"

  Te ukaze lahko odlo¾ite v va¹e prijavne skripte (.profile za bash, ali
  .cshrc za csh), ali jih napi¹ete v ukazni vrstici.  (Za veè informacij
  o okoljskih spremenljivkah glejte stran referenènega priroènika o
  bash(1) in csh(1).)


  4.3.  Tiskanje slovenskih èrk


  Seveda ¾elite v va¹ih spisih tiskati tudi vse èrke slovenske abecede.
  Kako to storite za razliène tiskalnike in razliène tipe datotek, je
  opisano v poglavju o tiskanju v spisu Slovenian-HOWTO Primo¾a Peterlina
  na <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html>.


  5.  Odgovori na pogosto zastavljena vpra¹anja


  V1.  Kako prepreèim ,,efekt stopnic``?

  O1.  ,,Efekt stopnic`` se povzroèi zaradi naèina, ki ga nekateri
  tiskalniki prièakujejo za prekinitev vrstice.  Nekateri tiskalniki
  ¾elijo vrstice, ki se konèajo z znakoma za povratek in za prehod v
  novo vrsto (carriage-return/line-feed), kot je to v DOS-u, namesto le
  znaka za novo vrsto, kot je to na sistemih UNIX.  Najpreprostej¹i
  naèin za odpravo tega je, da nekako preklopite stikalce na tiskalniku
  in izberete drugi naèin - bodisi s stikalcem DIP, ali s po¹iljanjem
  ustreznega ube¾nega zaporedja na vsakem zaèetku tiskanja.  Za slednje,
  morate narediti filter (glejte V2).

  Hiter popravek je uporaba filtra v ukazni vrstici.  Primer tega bi
  lahko bil

       $ cat disertacija.txt | todos | lpr


  V2.  Kaj je filter?

  O2.  Filter je program, ki bere s standardnega vhoda (stdin), opravi
  neko dejanje na tem vhodu, in izpisuje na standardni izhod (stdout).
  Filtri se uporabljajo za veliko namenov, vkljuèno z urejanjem
  besedila.


  V3.  Kaj je magièni filter?

  O3.  Magièni filter je filter, ki opravi dejanje, odvisno od tipa
  vhodne datoteke.  Na primer, èe je datoteka navadna tekstovna
  datoteka, jo preprosto natisne z obièajnimi postopki.  Èe je datoteka
  tipa PostScript ali v kak¹nem drugem formatu, jo natisne s kak¹no
  drugo metodo (ghostscript).  Dva primera tega sta filtra magicfilter
  in APSfilter.  Svarilo pri filtrih pa velja: pred namestitvijo filtra
  je treba namestiti primerne programe.

  Razlog za to je, da magicfilter po namestitvi preiskuje va¹ sistem za
  posebne programe (kot je ghostscript - èe ga najde, ve, kako
  obdelovati podatke v PostScriptu), in se potem izgradi, odvisno od
  tega, kaj najde.  Za obvladovanje tiskalni¹kih datotek morate imeti
  verjetno name¹èeno vsaj tole:

  *  GhostScript

  *  TeX

  *  NetPBM

  *  pripomoèki za format JPEG

  *  gzip


  V4.  Kaj pa Windows Printing System?  Bo Linux deloval s tem?

  O4.  Morda.  Tiskalniki, ki sprejmejo le ukaze WPS, ne bodo delovali z
  Linuxom.  Tiskalniki, ki lahko sprejmejo WPS in druge ukaze (kot je
  Canon BJC 610) bodo delovali, èe le ne bodo nastavljeni na format WPS.
  Drugi tiskalniki, kot nekateri HP DeskJet 820Cxi/Cse, ne bodo delali z
  Linuxom.  Se pravi, Linux lahko slu¾i kot tiskalni¹ki stre¾nik (glejte
  Samba) za stroje z Win95, saj imajo Win95 gonilnike za te tiskalnike.


  V5.  Kak¹en zanikrn sistem pa je to?  Ne morem natisniti veè kot 6
  strani, sicer dobim sporoèilo o napaki ,,file too large``.

  O5.  Ena od izbir v datoteki /etc/printcap je odvisna tudi od najveèje
  velikosti datoteke za tisk.  Privzeta vrednost je 1.000 diskovnih
  blokov (512 Kb).  Za postscriptne datoteke in podobno vam bo to dalo
  6-8 strani grafike in vsega.  Preprièajte se, da boste dodali tole
  vrstico v va¹o definicijo tiskalnika:

       mx=0

  Razlog za to je, da prepreèite popolno napolnitev particije, na kateri
  imate èakalni imenik (spool).  Obstaja tudi druga pot, namreè, da lpr
  dela simboliène povezave iz èakalnega imenika do va¹e datoteke za
  tisk.  Toda v tem primeru se morate vsakiè spomniti in uporabiti
  izbiro -s za lpr.


  6.  Odpravljanje te¾av


  Ta razdelek pokriva nekatere pogoste stvari, ki gredo lahko narobe pri
  va¹em tiskalni¹kem sistemu.

  Èe va¹ tiskalnik ne deluje, preverite:

  *  Ali druga tiskalni¹ka opravila delujejo? (problem aplikacije?)

  *  Je lpd pognan (poglejte z lpc)? (krmilnik tiskanja?)

  *  Lahko root po¹lje nekaj neposredno na tiskalnik?  (tiskalni¹ke
     storitve?)

  *  Ali lahko tiskate iz DOS-a? (problemi s kablom/tiskalnikom?)

     Odgovori na ta vpra¹anja vam bodo pomagali poiskati re¹itev.

  Po¹ljite druge predloge za ta razdelek (v angle¹èini) na
  <markk@auratek.com>.


  7.  Sklicevanja


  To je razdelek referenc za tiskalni¹ki sistem Linuxa.  Posku¹al sem
  obr¾ati razdelek referenc tega HOWTO-ja osredotoèen, kot se le da.  Èe
  se vam zdi, da sem pozabil pomemben vir, se, prosim, ne obotavljajte,
  in stopite v stik z menoj.

  Preden po¹ljete va¹e vpra¹anje v novièarsko skupino USENET-a,
  premislite naslednje:

  *  Ali tiskalnik sprejema opravila? (Uporabite lpc(8) in preverite.)

  *  Je odgovor na va¹a vpra¹anja pokriv v tem HOWTO-ju ali v spisu
     Printing HOWTO Granta Taylorja?

  Èe je karkoli od zgornjega res, dvakrat premislite, preden objavite
  va¹e sporoèilo.  In, ko konèno po¹ljete vpra¹anje v novièarsko
  skupino, poskusite vkljuèiti primerne informacije.  Nikar ne
  po¹iljajte nekaj takega: ,,Imam probleme z lpr, prosim, pomagajte!``.
  Tak¹na sporoèila bo veèina prav gotovo prezrla.  Poskusite tudi
  vkljuèiti podatke o razlièici jedra, ki jo uporabljate, kako je napaka
  nastala, in posebno sporoèilo o napaki, ki ga je sistem vrnil, èe ga
  sploh je.


     Strani referenènega priroènika (napi¹ite man ukaz)

     *  cat(1)  zdru¾evanje in izpis datotek

     *  dvips(1)  pretvorba datoteke DVI (TeX) v PostScript

     *  ghostview(1)  ogled dokumentov v PostScriptu s programom
        Ghostscript

     *  groff(1)  uporabni¹ki vmesnik sistema za formatiranje dokumentov
        groff

     *  gs(1)  interpreter/pregledovalnik Ghostscript

     *  lpc(8)  nadzorni program za vrstièni tiskalnik

     *  lpd(8)  tiskalni¹ki stre¾nik (line printer spooler daemon)

     *  lpq(1)  pregledovalni program èakalne vrste tiskalnika

     *  lpr(1)  tiskalnik off-line

     *  lprm(1)  odstrani opravila iz èakalne vrste

     *  pr(1)  uredi tekstovne datoteke za izpis

     *  tex(1)  formatiranje in stavljenje besedil


     Novièarske skupine USENET-a

     *  comp.os.linux.*  ogromno informacij o Linuxu

     *  comp.unix.*  razprave o operacijskem sistemu UNIX

     *  si.comp.os.unix  slovenska skupina o Unixu