Slovenian HOWTO
Primo¾ Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
$Revision: 2.22 $, $Date: 2000/02/24 21:13:58 $
Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux. (Note to English
readers: this document addresses Linux localization issues specific to
Slovenian users.)
______________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
1.1 Kaj je Linux?
1.2 Dogovor o zapisu
2. Za nestrpne
2.1 Na¹i znaki na konzoli
2.2 Na¹i znaki v okolju X Window System
3. Prikaz na¹ih znakov na zaslonu
3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
3.2 Konzola
3.2.1 Starej¹e izdaje
3.3 X Window System
3.4 PostScript pod X11
3.5 TrueType pod X11
3.5.1 Freetype in xfsft
3.5.2 Xfstt
4. Tipkovnica
4.1 Konzola
4.2 X Windows System
4.2.1 XKB
4.2.2 KDE
4.2.3 Xks
5. Slovenski locale
5.1 Programiranje z GNU gettext
5.2 Poslovenjenje katalogov sporoèil
6. Poslovenjenje razliènih programov
6.1 Ukazne lupine
6.1.1 bash
6.1.2 tcsh
6.2 Terminalski emulatorji
6.2.1 xterm
6.2.2 rxvt
6.3 Pisarni¹ki paketi
6.3.1 WordPerfect
6.3.2 Star Office
6.3.3 Applixware
6.3.4 AbiWord
6.4 Urejevalniki
6.4.1 GNU emacs
6.4.1.1 GNU emacs 20
6.4.1.2 Starej¹e izdaje programa GNU emacs
6.4.1.3 Emacs in slovenski locale
6.4.2 crisp
6.4.3 vi
6.4.4 joe
6.5 Elektronska po¹ta
6.5.1 Pine
6.5.2 elm
6.5.3 Netscape Mail
6.6 Svetovni splet
6.6.1 Lynx
6.6.2 Netscape Navigator
6.6.3 Amaya
6.6.4 Spletni stre¾niki
6.6.4.1 Naèela
6.6.4.2 Praktièni oziri
6.6.4.3 Podrobnosti izvedbe
6.6.4.4 Doloèitev nove pripone za statiène spise
6.6.4.5 Dinamièno prekodiranje
6.6.4.6 Metainformacija za spletni stre¾nik W3C
6.6.4.7 Datoteke ASIS za stre¾nik Apache
6.6.4.8 Znaèka <META> z oznaèbo HTTP-EQUIV
6.7 Delo na oddaljenem raèunalniku
6.7.1 Telnet
6.7.2 rlogin
6.8 TeX in LaTeX
6.8.1 LaTeX 2.09
6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
6.8.3 LyX
6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
6.8.5 Stvarna kazala
6.9 groff
6.10 Perl
6.11 Èrkovanje: ispell
6.11.1 Te¾ave z znaki A, D in E
6.12 Pretvarjanje med razliènimi kodiranji
6.13 Drugi programi
6.13.1 Pregledovalnik less
6.13.2 Koledar gcal
7. Tiskanje
7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z na¹imi znaki
7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z na¹imi znaki II
7.4 Tiskalniki PostScript
7.4.1 ogonkify
7.4.2 GNU enscript
7.4.3 a2ps
8. Linux v Sloveniji
8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
8.2 Stre¾niki FTP
8.3 Usenet
8.4 Zastopniki za Linux
9. O tem spisu
9.1 Opombe k drugi izdaji
9.2 Zahvala
9.3 Vpra¹anja
9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
9.3.2 Na¹i znaki v tem spisu
9.4 Uporaba in raz¹irjanje
9.5 Note to English readers
______________________________________________________________________
1. Uvod
1.1. Kaj je Linux?
Linux je izvedba veèopravilnega, veèuporabni¹kega operacijskega
sistema Unix za osebne raèunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoèi in sodelovanju
¹tevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
komercialnim razlièicam sistema Unix.
Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo. Najnovej¹e
razlièice programja za Linux je moè najti na:
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
<ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>
Obe mesti sta navadno te¾ko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
eno od ¹tevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
je, da zaènemo na katerem od domaèih zrcal; na¹teta so v poglavju
``Linux v Sloveniji''.
1.2. Dogovor o zapisu
V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
¹irine, npr.
echo "Pozdravljeni"
Psevdoimena v zgledih so izpisana s le¾eèo razlièico iste pisave, npr.
ls datoteka
Tu se od bralca ali bralke prièakuje, da bo psevdoime datoteka nado
mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
Z znakom ~ se po ustaljenem obièaju na sistemih Unix oznaèuje osnovno
podroèje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
/home/uporabnik). Nanj ka¾e tudi sistemska spremenljivka $HOME.
Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash). Bralec ali bralka, ki
uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
primere
SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA
(ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopu¹èa bash) v analogne
setenv SPREMENLJIVKA vrednost
2. Za nestrpne
To poglavje ponuja nekak¹na ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
bodisi v grafiènem naèinu, takoj zaèeli tipkati z na¹imi znaki, k
branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru. Omenim
naj edino ¹e to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
Window System povsem neodvisna.
2.1. Na¹i znaki na konzoli
Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
po starosti daleè presegajoèih povpreènega uporabnika Linuxa, vèasih
pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z na¹imi znaki:
1. Omogoèiti moramo prikaz na¹ih znakov v znakovnem naèinu. Opisano v
razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz na¹ih znakov na zaslonu''.
2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.
3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', èe uporabljate to ukazno
lupino).
2.2. Na¹i znaki v okolju X Window System
Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
malenkost dalj¹a.
1. Namestiti moramo na¹e znake in pripraviti grafièno okolje X Window
System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Prikaz na¹ih znakov na zaslonu''.
2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.
3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval na¹e znake.
Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', èe uporabljate to ukazno
lupino).
3. Prikaz na¹ih znakov na zaslonu
3.1. Nabor znakov ``ISO Latin 2''
ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je èlan dru¾ine osembitnih naborov znakov
ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
ter arabska, hebrejska in gr¹ka pisava; v pripravi sta tudi armenska
in gruzinska). Dru¾ino je zasnovalo evropsko zdru¾enje proizvajalcev
raèunalnikov (European Cmputer Manufacturer's Association, ECMA), kot
mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
sede¾em v ®enevi.
Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v alban¹èini,
angle¹èini, bo¹nja¹èini, èe¹èini, fin¹èini, hrva¹èini, ir¹èini,
lu¾i¹ki srb¹èini, mad¾ar¹èini, nem¹èini, polj¹èini, romun¹èini,
slova¹èini, sloven¹èini, ter srb¹èini v latiniènem preèrkovanju.
Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
nezdru¾ljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.
3.2. Konzola
Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
distribucij Linuxa in se avtomatièno nalo¾i ob namestitvi sistema.
Pisave in pretvorne tabele so zlo¾ene v imeniku /usr/lib/kbd.
(Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona. Izdaji LCT 0.2.0 ter kbd
0.99 naj bi bili usklajeni.)
Ko imamo paket enkrat name¹èen, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
ukazom consolechars. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
standardu ISO Latin 2 v velikosti ¹estnajst pik:
consolechars --font=lat2u-16 --sfm=lat2u.sfm --acm=iso02.acm
Zaradi zdru¾ljivosti s prej¹njimi izdajami paketa kbd ¹e vedno deluje
tudi ukaz setfont:
setfont lat2u-16
Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
konzoli. Èe nam to ni v¹eè, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
Zimmermana. Ta vsakiè, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>
Z izbiro pisave smo opravili ¹ele nekako tretjino vsega dela,
potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
Izvesti moramo vsaj ¹e preslikavo tipkovnice ter omogoèiti vnos
osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.
3.2.1. Starej¹e izdaje
Starej¹e izdaje jedra (2.0 in starej¹e) so imele podporo za Unicode
izvedeno drugaèe, in v njih bomo tako ukaz consolechars(8) kot tudi
pisavo lat2u-16 zaman iskali. Namesto nje uporabimo ukaz setfont in
pisavo lat2-16:
setfont lat2-16
Za nas zanimive pisave so ¹e iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
(pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpu¹èamo).
Opomba: v starej¹ih distribucijah Slackware se je prevedeni paket
imenoval keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
pkgtool ali installpkg.
3.3. X Window System
Kratka navodila za namestitev pisav z na¹imi znaki za uporabo z X
Window System in stre¾nikom XFree86.
1. Pisave snamemo z najbli¾jega stre¾nika FTP:
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>
Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnej¹i nabor pisav, kodi
ranih po ISO 8859-2, veèino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
iso2-0.84.tar.gz. Po obièajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi
ramo in razpakiramo.
2. Pisavam z na¹imi znaki doloèimo mesto v drevesni strukturi
imenikov. Obièajno je to podimenik v imeniku
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (vèasih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
/usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
pa naj nas ne moti). Mo¾en primer:
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
Èe imenikov s tem imenom ¹e ni, jih ustvarimo.
3. Stre¾nik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
Compiled Format). Starej¹e izdaje X Window System so namesto
slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
danes ne uporablja veè.
___________________________________________________________________
for FILE in *.bdf
do
bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
done
___________________________________________________________________
(da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek veèih vrstic). Pisav v obliki
BDF zdaj ne potrebujemo veè in jih lahko pobri¹emo.
4. Stre¾nik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
izkoristimo in prihranimo ¹e nekaj prostora na disku.
gzip *.pcf
Starej¹e izdaje stre¾nika X podpirajo le stiskanje s compress.
5. V vsakem imeniku s pisavami prièakuje stre¾nik datoteko fonts.dir,
ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
XLFD) in imeni datotek. Ustvarimo jo z ukazom
mkfontdir
Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.
6. Konèno lahko stre¾nik obvestimo o tem, da smo namestili nove
pisave, kar storimo z ukazom xset:
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
xset fp rehash
Èe je ¹lo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
seznam vseh novo name¹èenih pisav.
7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
spremembo dose¾emo s popravkom konfiguracijske datoteke. Stre¾nik
XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na razliènih
distribucijah nastavitve videl tudi ¾e v datotekah
/etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
/usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poi¹èemo niz FontPath in dodamo vrstice:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
prikazati tudi na¹e znake. Veè o tem, kako program, npr. xterm,
pripravimo do tega, da zahteva na¹e znake, si preberemo v razdelku
``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
3.4. PostScript pod X11
Stre¾nik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
(do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lep¹e,
pri veèjih velikostih, npr. v grafiènih programih, pa so vektorske
pisave znatno lep¹e.
Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
pripravil Péter Soós. Pri name¹èanju v celoti sledimo postopku,
opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz na¹ih znakov
na zaslonu''. S stre¾nika snamemo datoteko v obliki zip:
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>
©e veè pisav je zbrala èe¹ka skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na
<ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
beta-1.0-4.noarch.rpm>
Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je ¾e pripravil
datoteki fonts.scale in fonts.dir. Ponovimo vajo z xset in v
nastavitveno datoteko dodamo vrstico:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"
Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System po¾enimo
xfontsel. Novo name¹èene pisave najdemo najhitreje, èe jih i¹èemo po
``èrkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih zaèetnicah) v
prvem stolpcu (fndry). Izberite kak¹no veliko poveèavo (pxlsz) in
primerjajte z rastrskimi pisavami!
3.5. TrueType pod X11
Rasterizator za pisave TrueType ¹e ni standardni del paketa X Window
System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. naèrtujejo vkljuèitev
podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.
3.5.1. Freetype in xfsft
Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni stre¾nik pisav iz
okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
Werner Lemberg in sodelavci. Stre¾nik je na voljo kot izvorna koda, s
katero lahko pokrpate izvorno kodo stre¾nika X, ali pa kot ¾e preveden
program za Linux.
<http://www.freetype.org/>
<http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>
Predpostavili bomo, da ste na kakr¹enkoli naèin ¾e uspeli priti do
izvedljive datoteke xfsft.
1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepi¹emo datoteke s
pisavami TrueType.
2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
tak¹ne datoteke je naslednji:
___________________________________________________________________
5
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
___________________________________________________________________
Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nana¹a na eno in isto datoteko.
Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
znake, jo stre¾nik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
na¹tetih petih kodnih naborov.
Joerg Pomnitz je napisal programèek ttmkfdir, ki avtomatièno pregleda
vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.
<http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>
3. V istem imeniku zatem po¾enemo ¹e mkfontdir. Ta ne bo napravil niè
drugega, kot obstojeèo datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
v datoteko z imenom fonts.dir.
4. S stre¾nikom pisav xfsft bodisi prepi¹emo obstojeèi stre¾nik
(navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kak¹no drugo
primerno mesto.
5. Stre¾nik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
slu¾i za zgled, èe nimate bolj¹e:
___________________________________________________________________
clone-self = off
use-syslog = off
client-limit = 20
catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1
error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors
# in decipoints
default-point-size = 120
# x,y
default-resolutions = 100,100,75,75
___________________________________________________________________
Zdaj lahko po¾enemo stre¾nik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
7100. Èe so na va¹em sistemu ¾e zasedena, izberite druga. Za podrob
nosti si oglejte priroènik xfs(1).
xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &
6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri i¹èemo pisave, lahko preverimo,
èe stre¾nik deluje:
fslsfonts -server localhost:7100
7. Èe smo zadovoljni, dodamo stre¾nik pisav med vire, kjer i¹èemo
pisave, npr.
xset fp+ tcp/localhost:7100
Stre¾nik pisav lahko seveda teèe tudi na drugem raèunalniku, tako da
ni potrebe, da imamo na vseh raèunalnikih v lokalni mre¾i name¹èene
vse pisave.
Dokonèno dodamo stre¾nik pisav v konfiguracijsko datoteko
/etc/XF86Config:
FontPath "tcp/localhost:7100"
3.5.2. Xfstt
Drugi stre¾nik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
Pisec teh vrstic z njim nima izku¹enj, je pa z veseljem pripravljen na
to mesto vkljuèiti izku¹nje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
in vseh zrcalih le-tega.
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>
4. Tipkovnica
4.1. Konzola
Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
o tej temi preberemo veè. Paket je del vseh obièajnih distribucij in
se nalo¾i avtomatièno ob namestitvi sistema.
V starej¹ih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
installpkg.
Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakr¹nihkoli
razlogov uporabljajo drugaèno tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
/usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Maèek je ¾e pripravil tabelo
preslikav za ameri¹ko tipkovnico s 101 tipko:
<http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>
Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
uporabo le-te je tak¹en:
______________________________________________________________________
# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
setfont lat2-16
# Nalo¾imo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
loadkeys slovene
# ...in jo izberemo
echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
______________________________________________________________________
Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.
Èe ¾elimo, da je tak¹na nastavitev trajna, dodamo zgornjih ¹est vrstic
v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
operacijskega sistema. Èe ob tem omogoèimo ¹e vnos osembitnih znakov v
ukazni lupini ``bash'', je to najnujnej¹e, kar je potrebno za pisanje
po slovensko v tekstovnem naèinu.
4.2. X Windows System
V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
ukazom xmodmap. Tabelo preslikav za obièajno tipkovnico s 102 ali 105
tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>
Uporaba je enostavna:
xmodmap Xmodmap.sl.pc102
Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys
tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno ameri¹ko tip
kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Èe je
ne, si jo lahko pripravimo sami: preden nalo¾imo slovensko preslikavo
tipkovnice, po¾enemo:
xmodmap -pke > Xmodmap.us
To potem nalo¾imo enako kot slovensko tabelo.
Èe ¾elimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
/etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomatièno nalo¾i ob vsakem zagonu X
Window System. Èe se ne nalo¾i, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
njej mora biti nekaj takega kot:
______________________________________________________________________
usermodmap=$HOME/.Xmodmap
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap
if [ -f $sysmodmap ]; then
xmodmap $sysmodmap
fi
if [ -f $usermodmap ]; then
xmodmap $usermodmap
fi
______________________________________________________________________
Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
lupini omogoèiti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').
4.2.1. XKB
(Marko Samastur, <markos@elite.org>)
Xmodmap, ki smo ga lahko uporabljali doslej, med razvijalci XFree86 ¾e
nekaj èasa velja za pre¾iveto tehnologijo. Njegovo vlogo naj bi
popolnoma nadomestil protokol XKB. Ker je bila slovenska tipkovnica
dodana stre¾nikom XFree86 ¹ele pred kratkim, je zelo verjetno da je
va¹a distribucija ¹e ne vsebuje. Snamete jo lahko z
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/xkb.tar.gz>
Vsebovano datoteko (si) namestite v imenik /usr/lib/X11/xkb/symbols.
Za njeno pravilno delovanje morate nastaviti spremenljivko okolja LANG
na sl_SI (ni dovolj, èe je le ta nastavljena le na sl). Tipkovnico
nato uporabite tako, da v zagnanih oknih X izvedete ukaz
setxkbmap si
ali (èe ¾elite da se nalo¾i ob vsakem zagonu oken X) da v nastavitveno
datoteko stre¾nika X vpi¹ete
XkbLayout "si"
4.2.2. KDE
(Marko Samastur, <markos@elite.org>)
Slovenizacijska skupina dru¹tva LUGOS je leta 1999 popolnoma
poslovenila namizje KDE. Èeprav so prevodi obstajali tudi za starej¹e
razlièice tega namizja, priporoèam uporabo razlièice 1.1.2, ker
vsebuje najpopolnej¹i prevod in ker so v njem odpravljene nekatere
napake starej¹ih razlièic.
Èe ¾e imate name¹èeno namizje KDE, potem lahko poslovenite programe
tako, da v menuju, ki ga priklièete s
K / Settings / Desktop / Language
kot prvi jezik izberete Slovenian. Prevedeni programi, ki jih boste
zagnali potem, bodo ¾e vsebovali slovenske prevode menujev.
Èe zapisi v menujih ne vsebujejo ¹umnikov, potem s
K / Nastavitve / Namizje / Pisave
odprete okno, v katerem jih ustrezno nastavite. Vsem pisavam, na¹tetim
v levem stolpcu, morate nastaviti znakovni nabor na iso-8859-2. Èe
imate pisave pravilno name¹èene (tako kot to opisuje ta HOWTO), se
bodo z uveljavitvijo sprememb pojavili tudi ¹umniki.
Sedaj je potrebno nastaviti le ¹e tipkovnico. Pri tem so nam na voljo
¾e na¹teti prijemi, lahko pa uporabimo tudi Mednarodno tipkovnico, ki
je vkljuèena v namizje KDE. Le ta nam omogoèa preprosto preklapljanje
med razliènimi tipkovnicami (tako kot to nekateri ¾e poznajo iz okolja
Windows).
Okno Internacionalna tipkovnica odpremo z
K / Nastavitve / Vhodne enote / Mednarodna tipkovnica
kjer dodamo novo shemo tipkovnice z gumbom Dodaj. Èe na¹e namizje ne
vsebuje slovenske tipkovnice, lahko uporabimo hrva¹ko ali pa slovensko
poberemo na naslovu
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/sl.kimap>
Tipkovnico moramo shraniti v imenik /usr/share/apps/kikbd/. Èe hoèemo,
da se mednarodna tipkovnica nalo¾i ob vsakem zagonu oken X, lahko to
nastavimo v podmenuju Samodejni zagon, sicer pa jo za¾enemo s
K / Sistem / Razporeditev mednarodne tipkovnice.
Pri uporabi moramo biti previdni le na to, da istoèasno ne uporabljamo
razliènih metod za opis tipkovnice (npr. mednarodne tipkovnice v KDE
in xkb).
4.2.3. Xks
Èe¹ko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
lotilo drugaèe. Njihov produkt Xks je stre¾nik, ki se vgnezdi med
stre¾nik X in namenske programe ter prestre¾e vse dogodke KeyPress ter
jih po potrebi modificira. Ta re¹itev deluje tudi pri slabo napisanih
programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
tudi re¹itev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
neme tipke).
<http://www.informatica.cz/>
Xks je program na poku¹ino (shareware); registracija izvedbe za Linux
stane 900 èe¹kih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
zaenkrat ¹e ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vkljuèil na
to mesto izku¹nje drugih.
5. Slovenski locale
Z izrazom locale oznaèujemo skupek lastnosti programskega okolja,
odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
informacija o tem, kateri znaki so èrke in kak¹en je njihov vrstni
red, naèin izpisa datuma in ure, izbiro loèila v zapisu decimalnih
¹tevil (vejica oz. pika), zapis valute in sporoèila programov
uporabniku.
Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
sistemih, zdru¾ljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvr¹èa v ¹est kategorij:
* LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)
* LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)
* LC_TIME (izpis datuma in ure)
* LC_NUMERIC (izpis ¹tevilènih vrednosti)
* LC_MONETARY (izpis valute)
* LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)
LC_ALL zajema vseh na¹tetih ¹est kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v ¹esti
odloèil za njegovo raz¹iritev. Standardizacijski komite se namreè ni
mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporoèil, zato je
standard v tej toèki praktièno neuporaben: doloèa le prevode za ``da''
in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
gettext. Prevedeni katalogi sporoèil, ki jih uporablja mehanizem
gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.
Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri v tej
izdaji spisa HOWTO so ¾e preverjeni in pobrani z Linuxa (paketi GNU
textutils, fileutils ipd.), ki pa mora imeti name¹èeno knji¾nico GNU
libc 2.0 ali kasnej¹o izdajo. Èe katerega od primerov pisec ni uspel
preveriti na Linuxu, je na to posebej opozorjeno.
Z nastavitvijo spremenljivke LANG ali LC_ALL na slovenski locale se
spremenijo vsi prilastki, spreminjamo pa jih lahko tudi vsakega
posebej:
~> cal
February 2000
Su Mo Tu We Th Fr Sa
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29
~> date
Sun Feb 13 20:16:07 CET 2000
~> LC_ALL=sl_SI.iso88592 cal
februar 2000
ne po to sr pe so
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29
~> LC_TIME=sl_SI date
ned feb 13 20:16:22 CET 2000
Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Èe bi ¾elili obdr¾ati
angle¹ke izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., ¾eleli pa bi, da
gre urejanje èrk po slovenski abecedi, bi spremenili samo LC_COLLATE
(urejanje po izku¹njah pisca z GNU libc 2.1 ¹e vedno ne deluje):
~> sort abc.tex
abc
abca
abd
abè
~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
abc
abca
abè
abd
Seveda LC_COLLATE ne re¹i vseh problemov v zvezi z urejanjem. Pri
razvr¹èanju kastiljskih kraljev bi, recimo, ¾eleli, da pride Alfonz
IX. za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Prepoznavanje takih primerov
pa je verjetno ¾e problem za umetno inteligenco...
Spremenljivka LANG ima v splo¹nem obliko:
LANG=jezik[_dr¾ava[.nabor]]
Pri tem je jezik dvoèrkovna koda jezika, kot jo doloèa standard ISO
639, dr¾ava pa dvoèrkovna koda dr¾ave, doloèena s standardom ISO 3166.
Zgled za sloven¹èino, kot se govori v Sloveniji in pi¹e s kodnim
naborom ISO 8859-2, je torej
LANG=sl_SI.iso88592
Doloèitev dr¾ave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
jezikih, ki se govorijo v veè dr¾avah; kak¹en locale uporabljajo
Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pi¹emo
na kratko
LANG=sl
Vsaj tako naj bi bilo v teoriji. Praksa na Linuxu se navadno majèkeno
razlikuje: v imeniku /usr/share/locale/sl so shranjeni samo katalogi
sporoèil iz kategorije LC_MESSAGES, podatki iz vseh ostalih kategorij
pa so v imeniku /usr/share/locale/sl_SI. Zaradi tega moramo postaviti
spremenljivko LANG (ali LC_ALL) na vrednost sl_SI (ali
sl_SI.iso88592), spremenljivko LC_MESSAGES pa na sl:
LANG=sl_SI
LC_MESSAGES=sl
5.1. Programiranje z GNU gettext
Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:
* xgettext, ki iz izvorne kode izlu¹èi sporoèila
* msgcmp, ki primerja dva kataloga sporoèil
* msgmerge, zdru¾i star preveden katalog sporoèil z novim,
neprevedenim
* msgfmt, ki prenosen katalog sporoèil prevede v binarno obliko
* msgunfmt, obratno od msgfmt
S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
programa s paketom GNU gettext.
1. Najprej napi¹emo program zgled.c. Pri pisanju programa ¾e vkljuèimo
mehanizme internacionalizacije:
___________________________________________________________________
#include <locale.h>
#include <stdio.h>
#include <libintl.h>
#define PACKAGE "zgled"
#define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"
char main() {
setlocale (LC_MESSAGES, "");
bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
textdomain (PACKAGE);
printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
return(0);
}
___________________________________________________________________
2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izlu¹èimo izpise na zaslon:
xgettext zgled.c
S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je obièajna besedilna
datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporoèil.
3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
takole:
___________________________________________________________________
# Slovenski prevod zgleda
# Primo¾ Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
#
msgid ""
msgstr ""
"Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
"POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
"PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
"Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
"MIME-Version: 1.0\n"
"Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
"Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
"Xgettext-Options: \n"
"Files: zgled.c\n"
#: zgled.c:13
msgid "This is a short example."
msgstr "To je kratek zgled."
#: zgled.c:14
msgid "Author: Primoz Peterlin"
msgstr "Avtor: Primo¾ Peterlin"
___________________________________________________________________
4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporoèili (angl. portable
message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:
msgfmt -v -o zgled.mo messages.po
5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext na¹el:
mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES
6. Program prevedemo in pove¾emo s knji¾nico libintl.a:
gcc -o zgled zgled.c -lintl
7. Pa poskusimo, kak¹na je razlika!
LANG=C ./zgled
LANG=sl ./zgled
LC_ALL=sl ./zgled
LC_MESSAGES=sl ./zgled
LC_CTYPE=sl ./zgled
LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled
V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporoèilo angle¹ko, v predzad
njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporoèil -- to namreè obstaja
za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.
©e dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporoèil, se mora
ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Te¾avo, da GNU
gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot razlièna locala, je
pisec teh vrstic re¹il z simbolno povezavo v imeniku
/usr/local/share/locale:
ln -s sl sl_SI.iso88592
5.2. Poslovenjenje katalogov sporoèil
V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in veèino tistega, s
èimer se sooèa konèni uporabnik). Trenutno so v sloven¹èino ¾e
prevedena sporoèila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
gettext, grep, hello, recode in tar. Z nastavitvijo spremenljivke
okolja
LANG=sl
bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporoèila namesto
angle¹kih.
Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko naroèite tako, da na
naslov sl-request@li.org po¹ljete vrstico
subscribe
v telesu sporoèila.
Pomoè prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
zavezali za vzdr¾evanje ¾e prevedenih, je nadvse za¾elena. Vabljeni!
6. Poslovenjenje razliènih programov
Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
konèal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu na¹ih znakov, ter
kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoè v celoti posveèeno
izjemam -- programom, ki iz tak¹nih ali drugaènih razlogov ne
uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. èe nimamo
tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
podobnemu.
6.1. Ukazne lupine
6.1.1. bash
Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
potrebi ustvarimo):
set meta-flag on
set convert-meta off
set output-meta on
Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.
Tole se sicer ne navezuje na sloven¹èino, ko ste ¾e pri poslu, si
lahko ¾ivljenje olaj¹ate ¹e s tem, da tipkam Home, Delete in End
vrnete njihov obièajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate ¹e
vrstice
"\e[1~": beginning-of-line
"\e[3~": delete-char
"\e[4~": end-of-line
6.1.2. tcsh
Vnos osembitnih znakov omogoèimo, èe v nastavitveno datoteko
(/etc/csh.login za skupne nastavitve oz. ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
osebne nastavitve) dopi¹emo vrstico:
setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
Med nami: ka¾e, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.
Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
rufko:~% set
...
version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
rufko:~%
Pomemben je tisti ``8b''. Èe se pri vas ne izpi¹e, vam verjetno ne
preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.
6.2. Terminalski emulatorji
6.2.1. xterm
V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
/usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) doloèimo pisave,
ki jih uporablja XTerm. Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
¹iroke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
ISO Latin 2. Zgled:
XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
Primerne pisave lahko izpi¹emo z ukazom xlsfonts (glej ¹e razdelek ``X
Window System'' poglavja ``Prikaz na¹ih znakov na zaslonu''):
xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
6.2.2. rxvt
Po podatkih v èe¹kem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
deluje z na¹imi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
``Zahvala'', kje ga najdete).
6.3. Pisarni¹ki paketi
6.3.1. WordPerfect
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, ¹t.9, str.60)
WordPerfect ima vse potrebne znake ¾e v svoji tabeli. Vse,
kar moramo napraviti, je da za na¹e èrke definiramo
makroukaze. Recimo, da bi radi definirali èrko © (velika
èrka S s stre¹ico). Priènemo s snemanjem makroukaza (recimo
mu Scaron), skoèimo v tabelo znakov, v njej izberemo èrko ©,
zakljuèimo makro in nazadnje pri nastavitvah pove¾emo makro
z izbrano tipko.
Alen ©alamun je pripravil tudi prireditveno tabelo za slovensko
tipkovnico brez makroukazov. Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za
slovensko tipkovnico najdete na
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>
(Andrej Komelj, Message-id: <19981224182341.A3794@perun.mist.si>)
Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
Linuxom?" se glasi: SLABO.
1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.
2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(
Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)
Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
tak.
--
Kome.
6.3.2. Star Office
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, ¹t.9, str.60)
StarOffice je malce te¾avnej¹i, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
vendarle povejmo recept ¹e zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
iz recimo ftp stre¾nika dru¹tva uporabnikov linuxa slovenije
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow stre¾nik. To naredimo
tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopi¹emo:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
Za tem po¾enemo
xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
ter ¹e xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
/usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo ¹e za
direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
pove¾emo .pfb datoteke. Skoraj smo ¾e na koncu, v datoteko
/usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru ¾e dodanih
pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podroèja, vse nove pisave, tako,
da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
-%d-%d-%d-%d... Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo ¹e
tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvr¹imo xmodmap
xmodmap.si. Èe imate starej¹i Xwindow sistem, si boste morda morali
xmodmap.si ¹e popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
normalno, sicer pa samo po¾enete swriter3 in u¾ivate v dodatnih
slovenskih pisavah.
6.3.3. Applixware
(Boris Po¾ar, Message-Id: <346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)
Z Lugosovega stre¾nika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
zadeva je re¹ena.
<ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>
6.3.4. AbiWord
(Milan Gabor, <milan.gabor@uni-mb.si>)
V imenik /opt/AbiSuite/fonts sem skopiral pisave PCF (latin2) za
streznik X in popravil datoteko fonts.dir (popravil, ne na novo
naredil!, ker Abi uporablja drugacna imena za pisave kot pa so
registrirana v pisavah) Tezave pa so bile naslednje:
* Pisavam se ni dalo spreminjati velikosti (ker so v rastrskem
formatu PCF)
* Z njimi se ni dalo tiskati (Abi zahteva za tiskanje pisave Type1)
Èe bi podtaknil pisave Type1, bi poveèevanje in tiskanje delovalo.
6.4. Urejevalniki
6.4.1. GNU emacs
Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
obo¾ujejo, ali pa sovra¾ijo. Emacs je veè kot urejevalnik; je
takorekoè naèin ¾ivljenja. V njem lahko pi¹ete programe, iz njega
poganjate prevajalnik, pi¹ete besedila, poganjate èrkovalnik,
poganjate TeX, berete po¹to in novice... Ko enkrat v resnici dobro
obvladate Emacs, imate realne mo¾nosti, da se vam ¹e dobr¹en del
naslednjega stoletja ne bo treba nauèiti nobenega novega urejevalnika.
Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.
6.4.1.1. GNU emacs 20
Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
______________________________________________________________________
;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
;;; and onwards)
(set-language-environment "Latin-2")
______________________________________________________________________
Kasneje lahko naèin Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
Set Language Environment / European / Latin-2.
6.4.1.2. Starej¹e izdaje programa GNU emacs
Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
(ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
dodamo naslednjih nekaj vrstic:
______________________________________________________________________
;; Omogoèimo izpis znakov s kodo veèjo od 127
(standard-display-european t)
;; Omogoèimo vnos znakov s kodo veèjo od 127
(set-input-mode (car (current-input-mode))
(nth 1 (current-input-mode))
0)
______________________________________________________________________
Prilagoditev Emacsa je mo¾no izvesti v eni od naslednjih datotek z
nastavitvami:
* /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)
* ~/.emacs (osebne nastavitve)
* /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)
Z vnosom in izpisom na¹ih znakov seveda ¹e ni konec zgodbe o
prilagoditvi Emacsa za sloven¹èino. ®elimo na primer tudi, da se ukaza
forward-word in backward-word ne bosta zatikala na na¹ih znakih, ter
da tudi za na¹e znake pravilno teèe pretvarjanje med velikimi in
malimi èrkami. S starej¹imi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
trivialno. Bralcu bo v veliko pomoè zbirka nasvetov Sloven¹èina in
raèunalniki avtorja Ale¹a Ko¹irja, v kateri je programu GNU emacs so
posveèeno ob¹irno poglavje. Najdete jo na
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>
6.4.1.3. Emacs in slovenski locale
(Ale¹ Ko¹ir, <ales.kosir@hermes.si>)
Emacs 20 uporablja svoj, torej nestandardni mehanizem za vnos in
prikaz tujejeziènih znakov. To ¾e samo po sebi ni lepo, ¹e huje pa je,
da se vgrajeni mehanizem tepe s standardnim: èe je vrednost
spremenljivke LANG kaj drugega kot C, potem vgrajeni Emacsov naèin
odpove.
Nekoliko grda re¹itev je, da Emacs vedno po¾enemo v okolju LANG=C.
Najla¾je to napravimo tako, da v ~/.bashrc definiramo
______________________________________________________________________
alias emacs='LANG=C emacs'
______________________________________________________________________
Èe kdo zares razume interakcijo Emacsa s spremenljivko LANG, bom sem
dodatne informacije z veseljem vkljuèil.
6.4.2. crisp
Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
poku¹ino'' (shareware). Zadnja tak¹na razlièica je 2.2e iz leta 1991
in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira veè. Novej¹e (trenutno 5.1)
pa tr¾i podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako bli¾je
pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; èe se nobenega od teh dveh
ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.
Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
127 dalje ne prika¾e, ampak izpi¹e njihovo ¹estnajsti¹ko kodo, ki jo
uvede z znakoma \x. Pomaga, èe nalo¾imo paket z izvorno kodo Crisp in
v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
makroukaz prevedemo:
crunch xterm.cr
Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
/usr/local/lib/crisp/macros/tty.
Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (razlièica Crisp
za X11). Poleg tega se je na starej¹i verziji Linuxa (1.0.8) crunch
prito¾eval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp. Pomagala je logièna
povezava:
ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
Ale¹ Ko¹ir je napisal za Crisp makro slovene:
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>
Z njim lahko vna¹amo na¹e znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
primernih tipk na naèin: namesto è vtipkamo "c, makro pa pretvori
zaporedje v ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira ¹e nekaj drugih
kodiranj, ki so v uporabi v na¹ih krajih. Navodila za uporabo so na
voljo tudi prek WWW:
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>
Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi mo¾nost kasnej¹e
ugodnej¹e nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
opisanih te¾av z vnosom osembitnih znakov.
6.4.3. vi
Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi te¾av z licenènino
najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, vèasih pa tudi ``elvis'',
delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
urejevalnikih nauèili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na èisto vsakem Unixu,
pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.
Po izku¹njah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
te¾av prepu¹èata osembitne znake. Te¾ave lahko vèasih povzroèajo
zunanji programi, ki jih klièemo iz urejevalnika (npr. fmt za
poravnavanje besedila). Navadno pomaga, èe v ~/.profile doloèimo
spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').
6.4.4. joe
(Danilo Godec <danci@kibla.org>)
Skupne nastavitve za urejevalnik Joe so v datoteki /usr/lib/joe/joerc
(mo¾no je, da jo imate shranjeno kje drugje). Izbira -asis omogoèi
vnos in izpis osembitnih znakov. Aktiviramo jo tako, da pobri¹emo
presledek pred njo.
6.5. Elektronska po¹ta
6.5.1. Pine
Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
(ali /etc/pine.conf, zatem pa ¹e osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
enem ali drugem poi¹èemo niz character-set in postavimo to
spremenljivko na ISO-8859-2:
______________________________________________________________________
...
# character-set should reflect the capabilities of the display
# you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives
# include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
character-set=ISO-8859-2
...
______________________________________________________________________
6.5.2. elm
Opozorilo: pisec ¾e dolgo ne uporablja veè tega programa in zapisanega
ni preveril. Danski in nem¹ki HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
naslednjih spremenljivk:
______________________________________________________________________
...
charset=iso-8859-1
displaycharset=iso-8859-1
textencoding=8bit
...
______________________________________________________________________
Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
8859-2.
©e enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opi¹e
svoje izku¹nje.
6.5.3. Netscape Mail
V Netscape Mail 4.06 je mo¾no pisati na¹e znake v telesu sporoèila, ne
pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat name¹èene na¹e pisave in urejeno
preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
X11''), le ¹e v menuju View po¹tnega programa izberemo ``Encoding'',
tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.
Vesel bom opisa izku¹enj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.
6.6. Svetovni splet
6.6.1. Lynx
Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
jo lahko na enega od treh naèinov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske pu¹èice izberemo
¾eljeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
nastavitev) nastavimo
character_set=ISO Latin 2
In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)
CHARACTER_SET:ISO Latin 2
6.6.2. Netscape Navigator
(Metod Ko¾elj, Message-id:
<Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)
Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz na¹ih
znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
X11''). Ko Navigator za¾enemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
za 'Central European (ISO-8859-2)'. Èe pregledujemo stran, ki
brkljalniku pravilno sporoèi uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
avtomatièno uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
spremenimo osnovno velikost èrk ali pa obliko za proporcionalno
pisavo.
To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
doloèimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
le pisave s pravim naborom znakov.
Èe pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored èrk (razpored
ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
pravim razporedom èrk, lahko razpored preklopimo roèno z izbiro ,,View
/ Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.
Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom èrk in ob pravilnem razporedu
tipk na tipkovnici lahko uporabljamo na¹e èrke tudi pri pisanju v
modulu 'Page Composer'.
Netscape Communicator 4.06 in novej¹i znajo na Unixih, ki imajo
name¹èene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
strani Microsoft CP1250, oznaèene kot windows-1250 v glavi.
6.6.3. Amaya
(Andra¾ Hvalica, Message-id: <374E958D.ADD55B49@amis.net>)
Torej takole je s to Amayo: ¹umniki (in ostale reèi - preizkusil sem
tudi nem¹ke preglase) èisto lepo delujejo. V èem je ¹tos? Verjetno gre
za hro¹èa, morda ga tudi ni veè, imam Amayo 1.4a, èisto mo¾no je, da
je zunaj ¾e kaj novej¹ega... Vse, kar je treba narediti je, da pri
datoteki, ki jo zaène¹ pisati, nastavi¹ ,,Attributes / lang /
ISO_Latin_2``, vendar mora biti v datoteki ¾e en znak, ki ga je treba
¹e prej oznaèiti. Potem so ¹umniki vidni v Amayi.
Vendar je tukaj ¹e nekaj takega kot kavelj 22 - v Navigatorju je treba
imeti nastavljeno ,,View / Character Set / Central European (ISO
8852-2)``. To imamo Slovenci itak vsi, ampak to vseeno ni èisto v
redu. Amaya bi morala v html datoteko zapisati character=iso-8859-2,
vendar tega ne naredi. Paè pa napi¹e <body lang="x-Latin-2">, kar,
vsaj jaz, prviè vidim.
(Andra¾ Hvalica, Message-id: <3788BBF0.1041C481@amis.net>)
Z interneta sem potegnil novo Amayo 2.1 in si ogledal, kako je s
podporo za Latin-2. Pribli¾no tako trapasto je, kot pri eni od
starej¹ih razlièic, ki sem jo ¾e imel.
©e zmerom velja, da je treba napisati katerikoli znak, preden program
sploh reagira na na¹e nastavitve za jezik. Ko vpi¹emo ta famozni znak,
izberemo ,,Attributes / lang...``, izberemo Czech.
S tem dose¾emo, da program vtipkane znake upo¹teva kot iso-8852-2,
vendar v glavo HTML dokumenta tega ne zapi¹e. Paè pa napi¹e:
______________________________________________________________________
<body lang="cs">
______________________________________________________________________
Kar je brez veze. Vsaj z Navigatorjem kakega efekta nima. Èe nimamo
sami nastavljenega kodnega zapisa iso 8859-2, ¹umnikov ne bomo videli.
Zato moramo sami v glavo HTML dopisati charset=iso-8859-2; tako so
¹umniki vidni zmeraj.
6.6.4. Spletni stre¾niki
Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Re¹itev
problema slovenskih ¹umnikov v HTML dokumentih``
http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.
6.6.4.1. Naèela
1. Doloèilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prena¹a tok
podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
vkljuèuje osembitne znake, ¹estnajstbitne znake kot npr. ISO10646
ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.
2. Vsebino spisa doloèa glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
zato mora odra¾ati pravo vsebino spisa.
3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
podmno¾ica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmo¾en
prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:
Content-Type: text/html
4. Doloèilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim doloèilom charset v vrstici
Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Naèeloma je
dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
Set Registry. Iz praktiènih razlogov pa je priporoèljivo, da se
omejimo na naslednje entitete HTTP:
charset = "US-ASCII"
| "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
| "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
| "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
| "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
| "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
| token
Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred
stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vkljuèuje US-ASCII, ki je
njegova podmno¾ica).
Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
Pri tem presledek med podpièjem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.
5. Numeriène entitete oblike &#nnn; doloèajo pismenko s kodo nnn v
referenènem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
trenutno izbranem. Na ta naèin torej sploh ne moremo uporabljati
na¹ih znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. Èrko è (mali C s
kljukico) lahko torej zapi¹emo kot č. In samo tako.
6.6.4.2. Praktièni oziri
Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporoèljiva, kdaj pa
ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
za vse spise. Èe pa je informacija namenjena ¹ir¹emu obèinstvu, pa je
potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
prikazati. Veljavno doloèilo prenosnega protokola HTTP namreè od
spletnih brskalnikov ne zahteva, da prika¾ejo spise HTML, ki
uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
ignorira in stran (nepravilno) prika¾e v nekem drugem kodnem razporedu
(navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
priporoèljivo, da vstopne toèke v va¹ informacijski sistem ne
uporabljajo kodnih razporedov, razliènih od ISO 8859-1.
6.6.4.3. Podrobnosti izvedbe
Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni stre¾nik
prilagodimo, da pravilno postre¾e uporabniku s spisom, kodiranim po
ISO 8859-2:
* doloèitev nove pripone za statiène spise, kodirane po ISO-8859-2,
in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME
* dinamièno prekodiranje spisov
* uporaba posebnosti stre¾nika ali brskalnika
6.6.4.4. Doloèitev nove pripone za statiène spise
Ob zahtevku za spis veèina spletnih stre¾nikov izve zvrst statiènih
spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
katero opremi spis, preden ga izroèi prejemniku. Veè razliènih pripon
lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
doloèata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko doloèa
kveèjemu eno zvrst spisa.
Nobene splo¹ne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
8859-1, bodisi ISO 8859-2, in prièakovala od spletnega stre¾nika, da
se bo nekako odloèil, s kak¹no glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
mo¾nost je vsekakor, da pripono .html trajno ve¾emo na zvrst spisov
HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta re¹itev ima
seveda oèitno pomanjkljivost za obèinstvo, ki ne more prikazati tega
nabora znakov.
Tukaj predlagana re¹itev izkori¹èa zmo¾nost spletnih stre¾nikov, da
doloèijo novo pripono datoteke in jo ve¾ejo na zvrst spisa text/html;
charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To mo¾nost podpira veèina spletnih
stre¾nikov. Stre¾nika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
domisleno shemo (glej Re¹itev problema slovenskih ¹umnikov v HTML
dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
uporabljajo kodne razporede, razliène od ISO 8859-1. Èe na primer
doloèimo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:
* Stre¾nik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:
AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.0
* Stre¾nik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
* Stre¾nik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoèi piki:
v datoteki srm.conf dodamo:
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
6.6.4.5. Dinamièno prekodiranje
Na vsakem spletnem stre¾niku, ki podpira vmesnik Common Gateway
Interface (CGI) lahko izvedemo dinamièno prekodiranje spletnih spisov.
Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
spis v mnogo razliènih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski èas stre¾nika,
po drugi pa dinamiènih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
komunikacijske vode.
Primera skriptov, ki izvajata dinamièno prekodiranje:
* slovene - paket za dinamièno pretvarjanje spletnih spisov iz
kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
ASCII (s preèrkovanjem iz È©® v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
Ljubljana, Slovenija.
* pl-conv - skript v Perl za dinamièno pretvarjanje kodiranja
spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
RomanCE in US-ASCII (s preèrkovanjem). Avtor Jaros³aw Strza³kowski,
Kraków, Poljska.
Sledijo tri re¹itve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
raz¹iritve programske opreme. Prvi dve se nana¹ata na spletni
stre¾nik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
Supplemented File Type''.
6.6.4.6. Metainformacija za spletni stre¾nik W3C
Spletni stre¾nik W3C (nekoè poznan kot CERN WWW) omogoèa dodajanje
metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.
Po privzeti nastavitvi i¹èe stre¾nik metainformacije v datotekah s
pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Èe na primer spletne
spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in ¾elimo opremiti spis
isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:
* Èe ¹e ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:
$ mkdir /WWW/Hypertext/.web
* Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
format RFC822. V na¹em primeru je to ena sama vrstica:
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
6.6.4.7. Datoteke ASIS za stre¾nik Apache
Stre¾nik Apache doloèa poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Stre¾nik
po¹lje datoteko ASIS odjemniku natanèno tak¹no, kot je (angl. ``as
is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.
V nastavitveni datoteki za stre¾nik doloèimo, da pripona .asis pripada
zvrsti spisa httpd/send-as-is:
AddType httpd/send-as-is asis
Primer datoteke ASIS:
Status: 200 OK
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Hello world</TITLE>
</HEAD>
<BODY>
<H1>®ivjo svet!</H1>
</BODY>
</HTML>
Kot vidite, morate v datoteko vkljuèiti tudi tromestno odzivno kodo
stre¾nika. Stre¾nik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
smemo vkljuèiti v datoteko.
6.6.4.8. Znaèka <META> z oznaèbo HTTP-EQUIV
V doloèilu HTTP 2.0 predlagana znaèka <META> z oznaèbo HTTP-EQUIV je
bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko stre¾nik potegne
dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
kateri stre¾nik to v resnici tudi poèel. Tovrstno razèlenjevanje
spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
in bi se moèno poznalo pri odzivnosti spletnega stre¾nika. Paè pa so
namesto tega zaèeli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
(Netscape Navigator, na primer, to poèenja od izdaje 2.0 dalje).
Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
zaglavju spisa:
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Naslov<TITLE>
<META HTTP-EQUIV="Content-Type"
CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
</HEAD>
<BODY>
Besedilo...
</BODY>
</HTML>
6.7. Delo na oddaljenem raèunalniku
Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omre¾ja TCP/IP delamo na drugem
raèunalniku.
Te¾ave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napaène
nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
obeh podpirata osembitne znake. V primeru te¾av se poleg teh programov
splaèa pogledati ¹e
* nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')
* nastavitev terminala (fiziènega ali virtualnega). Eksplicitno ga
lahko nastavimo z ukazom
stty -parenb -istrip cs8
* in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin
6.7.1. Telnet
Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
toggle binary:
~> telnet
telnet> toggle binary
Negotiating binary mode with remote host.
telnet> open raèunalnik
Telnet omogoèa tudi, da si nastavitve za izbrane raèunalnike vnesemo v
nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc. Vnosi imajo obliko:
...
biofiz.mf.uni-lj.si
set binary true
...
6.7.2. rlogin
Privzet naèin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
pa lahko to doloèimo z doloèilom ``-8'':
rlogin raèunalnik -8
6.8. TeX in LaTeX
Poslovenjenje paketa LaTeX obsega
* 7- in 8-bitni naèin vnosa na¹ih znakov
* naèin izpisa na¹ih znakov
* poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.
* slovenska pravila za deljenje besed
* prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
LaTeX in Linuxdoc DTD
Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat ¹e ne gre
avtomatièno. Poka¾emo, kako lahko te¾avo z nekaj truda obvozimo.
Podporo za neangle¹ke jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:
<ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
<http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>
Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomatièno izberejo
slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
za zlogovanje besed (èe imamo name¹èene slovenske zlogovalne vzorce;
poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni naèin
vnosa znakov "c"s"z:
\usepackage[slovene]{babel}
V novi razlièici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
8-bitni vnos znakov. Primer celotnega spisa v LaTeXu:
______________________________________________________________________
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\begin{document}
Èeprav se pouk na ¾eleznièarski ¹oli v ©entvidu obièajno konèa
¹ele ob ¹tirih, odpe¹aèijo uèenci iz obèin ®elimlje in ®etale domov
¾e èetrt èez tri.
\end{document}
______________________________________________________________________
6.8.1. LaTeX 2.09
V starej¹i razlièici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
Primer uporabe:
______________________________________________________________________
\documentstyle[latin2]{article}
\begin{document}
...
\end{document}
______________________________________________________________________
Stil latin2 je na voljo na vseh stre¾nikih CTAN, npr.
<ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>
6.8.2. Slovenska pravila za deljenje besed
Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
diplomske naloge leta 1990 izdelal Matja¾ Vreèko, in jo predal v last
slovenskemu dru¹tvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
individualno uporabo brez namena pridobivanja premo¾enjske koristi. Od
leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon ®lajpah z IJS, ki jo je
posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezièno podporo
v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
1997-04-15.
V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
administrator po¾enete program texconfig. V menuju izberemo mo¾nost
HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
izbiri po¾ene urejevalnik vi in vanj nalo¾i datoteko language.dat. Za
tiste, ki ga ne poznate, najnujnej¹e o uporabi le-tega: levo, desno,
gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
Znak pobri¹ete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
Datoteko shranite in zakljuèite z delom s pritiskom na tipko Esc in
vpisom :wq (dvopièje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oboro¾eni s
tem znanjem v datoteki language.dat pobri¹emo komentar (znak za
procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
urejevalnik. Program texconfig bo avtomatièno ustvaril nove formatne
datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.
Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene te¾ave z datoteko sihyph22.tex,
ki so enako èude¾no izginile, ko mu je dr. ®lajpah poslal novo izdajo
slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Po¾enemo
texconfig, tam najprej osve¾imo seznam datotek (izbira REHASH -
rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prej¹njega
odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.
Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na
<http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>
6.8.3. LyX
(Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)
Èe uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
ga lahko enostavno prilagodimo za delo s sloven¹èino:
1. Tipkovnica v stre¾niku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
v splo¹nem lahko vna¹amo na¹e znake (to je opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').
2. Po¾enemo LyX in nastavimo:
Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
®al izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo roèno
dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
/usr/share/lyx/, uporabni¹ka pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:
\font_norm iso8859-2
3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:
Layout / Document / Language = slovene
Layout / Document / Encoding = latin2
Layout / Paper / Papersize = A4
Layout / Quotes = ,,text`` & Double
4. Èe ¾elimo te nastavitve uporabljati v vseh na¹ih dokumentih (in to
seveda ¾elimo), uporabimo ¹e izbiro
Layout / Save layout as default
5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
pritrdilno na vpra¹anje:
"Should I set some parameters to letter the defaults
of this document class?"
Zaradi napake v LyXu do vkljuèno 1.0.0pre2 ni mogoè vnos 8-bitnih
znakov v matematiènem tekstovnem naèinu (math text mode). Pomagamo si
tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obve¹èeni in
jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.
7-bitni vnos ¹umnikov kot "c"s"z je ote¾en, ker LyX avtomatièno
pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnej¹a mo¾nost pa je, da
predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
cua.bind, kar ¾e uporabljamo) dodamo vrstico:
\bind "S-quotedbl" "accent-caron"
Na¹e znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z. S tem ¾al izgubimo
avtomatièno pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega paè
ne moremo imeti...
Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. Èe je ¹e ni, lahko
napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
popravimo.
Èe imamo staro slovensko tipkovnico (ameri¹ka s è¹¾ namesto ~{`),
lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena ©alamuna
<alen.salamun@medinet.si>:
Options / Keyboard / Primary = slovene
Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipièno v imeniku
/usr/share/lyx/kbd/.
Takole pa lahko uporabimo èrkovalnik ``ispell'' za èrkovanje
slovenskih spisov:
Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
* Use alternate language: slovensko
* Extra special chars allowed in words: 蹾ȩ®
V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
Uredi / Èrkovalnik / Izbire èrkovalnika
* Uporabi drug jezik: slovensko
* Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: 蹾ȩ®
6.8.4. Pregled besedila na zaslonu
V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
programom za pregled besedila na zaslonu:
XDvi
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico
________________________________________________________________
XDvi.paper: a4
________________________________________________________________
Ghostview
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
/usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
vrstice:
________________________________________________________________
! Ghostview naj uporablja format A4
*pageMedia: A4
! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
*Ghostview.interpreter: gs
*Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
________________________________________________________________
Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
Ghostview, je pametno, èe mu v nastavitveni datoteki (navadno
/usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
/usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
velikost strani A4. Poi¹èemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
(pobri¹emo zaèetni znak za procent):
% (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
6.8.5. Stvarna kazala
Najpogostej¹e orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angle¹kih pozna ¹e
nem¹ka pravila za razvr¹èanje) in na¹e abecede ne pozna.
Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
besedo, ki jo ¾elimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej oznaèiti z
ukazom \index{vnos}. Ker navadno ¾elimo stvarno kazalo tudi izpisati,
dodamo ¹e ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:
______________________________________________________________________
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\usepackage{makeidx}
\makeindex
\begin{document}
Èeprav se pouk na ¾eleznièarski
¹oli\index{s~ola@¹ola!z~eleznic~arska@¾eleznièarska} v
©entvidu\index{S~entvid@©entvid} obièajno konèa ¹ele ob ¹tirih,
odpe¹aèijo uèenci iz obèin ®elimlje\index{Z~elimlje@®elimlje} in
®etale\index{Z~etale@®etale} domov ¾e èetrt èez tri.
\printindex
\end{document}
______________________________________________________________________
Trik je v tem, da makeindex dopu¹èa skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
resnici izpi¹e. Na¹o èrko È zato pi¹emo kot C~ (znak ~ je v kodnem
razporedu ASCII za vsemi èrkami), in tako bo zanesljivo uvr¹èena za
vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:
latex zelez-sola
makeindex zelez-sola
latex zelez-sola
Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
pa vsrka drugi ukaz latex.
6.9. groff
Groff nudi precej omejeno podporo za na¹e znake. Pri izpisu na zaslon
(naèin nroff) lahko goljufamo tako, da zapi¹emo datoteko z osembitnimi
znaki ISO Latin 2, programu pa la¾emo (izbira -Tlatin1), da so
kodirani po razporedu ISO Latin 1.
Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko na¹e
znake vna¹amo kot makroukaze, na primer:
\('a a z ostrivcem
\(vc c s stre¹ico
\vou u s kro¾cem
Izpis v obliki PostScript v èasu pisanja tega spisa ¹e vedno ne
deluje, èeprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
tudi tu. ©e najveèji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdr¾uje veè. Za
paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <kas@fi.muni.cz>, najdete
ga na
<ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>
6.10. Perl
Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic
______________________________________________________________________
use locale;
______________________________________________________________________
bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
si sposodili pri Janu Pazdziori:
______________________________________________________________________
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="te¾i¹èe\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:¾:i:¹:è:e:
~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="te¾i¹èe\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:¾i:¹èe:
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="te¾i¹èe\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:¾i:¹èe:
______________________________________________________________________
Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, na¹e znake
res upo¹teval kot èrke (\).
6.11. Èrkovanje: ispell
Veèina sodobnih distribucij Linuxa ¾e pride s èrkovalnikom Ispell;
manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete katerikoli od
navedenih datotek:
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
Èe je v istem imeniku na voljo kak¹na kasnej¹a izdaja, seveda vzamemo
to.
Prva arhivska datoteka je prevedena na sistemu Caldera OpenLinux 1.3
in jo lahko na enakih sistemih namestimo enostavno z ukazom
rpm -i ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
Kopije datoteke, izvorne in prevedene za razliène sisteme, najdemo
tudi na ustreznih mestih za anonimni FTP:
<ftp://contrib.redhat.com/libc5/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
<ftp://contrib.redhat.com/libc5/SRPMS/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
<ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/RPMS/libc6/ispell-
sl-0.1-1.i386.rpm>
<ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/con
trib/SRPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
Na vseh ostalih sistemih moramo prevedeno datoteko zgraditi sami. Kot
sistemski oskrbnik po¾enemo
rpm --rebuild ispell-sl-0.1-1.src.rpm
Redhat Package Manager bo v nekaj minutah bo pripravil datoteko
ispell-sl-0.1-1.i386.rpm in jo pustil v imeniku /usr/src/Open
Linux/RPMS/i386/, /usr/src/redhat/RPMS/i386/ ali distribuciji, ki jo
uporabljate, ustreznem. To datoteko lahko zatem namestimo z ukazom
rpm -i /usr/src/redhat/RPMS/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
slovensko:
ispell -d slovensko besedilo.txt
Natanènej¹a navodila za ravnanje s programom Ispell boste na¹li v
priroèniku, veè o prilagoditvi paketa ispell za sloven¹èino si lahko
preberete na strani Sloven¹èina in raèunalniki Ale¹a Ko¹irja. Ispell s
slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni èrkovalnik Trubar
istega avtorja:
<http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>
Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je podjetje Amebis
d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s posredovanjem
dr. Toma¾a Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jo¾ef
Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.
6.11.1. Te¾ave z znaki A, D in E
Ispell ima te¾ave z besedili, pisanimi z znaki ISO 8859-2 in pripono
.tex (to pripono navadno uporabljamo za besedila, pisana za stavni
sistem TeX). Te¾ave se ka¾ejo v tem, da jemlje èrke A, D in E kot meje
med besedami. Izognemo se jim, èe
6.12. Pretvarjanje med razliènimi kodiranji
Razen ISO Latin 2 vsebuje vse na¹e znake ¹e nekaj drugih naborov:
Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
Latin 7 itd.
Èeprav ni te¾ko napisati programèka za pretvorbo iz enega kodnega
nabora v drugega, je pripravno uporabiti ¾e izdelan program. Eden
takih je GNU recode, dostopen npr. na stre¾niku ARNES:
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>
Starej¹e izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
strani 1250-1259.
Uporaba je enostavna:
recode yu:latin2 datoteka
pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
Latin 2. Kot obièajno izda tudi tu izbira --help ¹e dodatne mo¾nosti.
Novej¹e izdaje programa Recode (ki poznajo tudi nekaj veè kodnih
naborov), uporabljajo malo drugaèno skladnjo:
recode yu..latin2 datoteka
Po izku¹njah pisca pa je preèrkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
¹e vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Novej¹e izdaje
programa Recode najdete na:
<ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>
6.13. Drugi programi
6.13.1. Pregledovalnik less
Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.
Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
~/.profile:
LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
latin1 namesto latin2 ni pomota. Less zaenkrat slednjega ¹e ne pozna,
ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so obièajni, kateri pa
kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
enak v celotni dru¾ini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto
tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:
LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF
Vsi nabori iz dru¾ine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.
6.13.2. Koledar gcal
Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarèek cal, ki pa je precej
anglocentrièen. Thomas Esken iz Nemèije je napisal alternativni
koledarèek gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
Najdemo ga na obièajnih mestih distribucije GNU. Najbli¾je je
verjetno:
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza na¹im razmeram:
GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL
7. Tiskanje
Pri tiskanju lahko naletimo na razliène situacije:
* Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2
* Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z na¹imi
znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002
* Tiskalnik razume PostScript
* Tiskalnik ne podpira nièesar drugega razen ASCII
Zadnja mo¾nost ni predmet obravnave tega spisa.
7.1. Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
Nekaj novej¹ih tiskalnikov ¾e neposredno podpira kodni razpored ISO
Latin 2. Med njimi so
* Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus
* Hewlett-Packard LaserJet 5L
* Epson FX-2170 (NLSP)
* Epson LQ-870 (NLSP)
* Epson LQ-2070 (NLSP)
* Epson LQ-2170 (NLSP)
* Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novej¹i)
* Fujitsu DL700
* Fujitsu DL1150/1250
* Fujitsu DL3700/3800
* Fujitsu DL6400/6600
Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
tiskalniku. Ube¾na sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
Epson (ESC/P2) so naslednje
PCL
Tole menda deluje:
________________________________________________________________
\033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
________________________________________________________________
ESC/P2
Z ukazom ESC ( t prepi¹emo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
Manual``, december 1997):
________________________________________________________________
\033(t\003\000\002\177\002\033t\002
________________________________________________________________
Oznaka \033 je osmi¹ka koda znaka Escape.
Eden od naèinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
podpirajo kak drug nabor z na¹imi znaki''.
7.2. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z na¹imi znaki
Èe tiskalnik podpira kak drug nabor z na¹imi znaki (ne dolgo nazaj je
bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
njem pa ¹vedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
primerno nastavitvijo v /etc/printcap ¹e vedno tiskamo spise, kodirane
po ISO Latin 2.
Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap. Za zgled si oglejmo
tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu ¹vedskega
nabora.
______________________________________________________________________
lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
:lp=/dev/lp1:\
:sd=/usr/spool/lpd/epson:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
:lp=/dev/null:\
:sd=/usr/spool/lpd/jus:\
:if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
:lp=/dev/null:\
:sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
:if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
______________________________________________________________________
Zgled ima tri tiskalni¹ke vrste. Prva je dejanski tiskalnik z
ameri¹kim (ASCII) naborom znakov. Druga uporablja filter
/usr/spool/lpd/jus_filter:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
______________________________________________________________________
Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
postavimo v prvo tiskalni¹ko vrsto. Filter jus_epson ne napravi
drugega, kot da na zaèetku doda kodo za preklop v ¹vedski nabor,
prepi¹e datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
nazaj v ameri¹ki nabor. To je tudi edini del programja, ki je odvisen
od vrste tiskalnika:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
# Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
#
# Izberemo slovenski (¹vedski) nabor
/bin/echo -ne "\033R\005\c"
# Izpi¹emo dokument
cat
# Izberemo ameri¹ki nabor
/bin/echo -ne "\033R\000\c"
______________________________________________________________________
Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ¾e opisani filter za
to, da doda na zaèetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
konèno táko datoteko postavi v prvo vrsto.
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
/usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
______________________________________________________________________
Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
/usr/local/bin/recode. Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres
likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako ¹umnike kot zavite
oklepaje, v JUS pa samo ¹e prve.
Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
/usr/spool/lpd/latin2.
Tiskanje gre zdaj tako:
1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
se datoteka odtisne kot ASCII:
lpr datoteka
2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
I.B1.002:
lpr -Pjus datoteka
3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
kodirano po ISO Latin 2:
lpr -Platin2 datoteka
7.3. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z na¹imi znaki II
(Matja¾ Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
<Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)
Matja¾ Terpin <matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno
izbolj¹avo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo na¹e
znake in oglate in zavite oklepaje. Sr¾ njegovega predloga je filter,
ki pred vsakim na¹im znakom preklopi v ¹vedski nabor, takoj za njim pa
spet nazaj v ASCII.
Datoteka /etc/printcap je v tem primeru tak¹na:
______________________________________________________________________
# /etc/printcap
lp|raw|yu:\
:lp=/dev/lp1:\
:sd=/var/spool/lpd/lp:\
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
lat2:\
:lp=/dev/null:\
:if=/etc/lp/lat2.filter:\
:sd=/var/spool/lpd/lat2:\
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
______________________________________________________________________
Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
/etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
# /etc/lp/lat2.filter
/etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
______________________________________________________________________
,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
#/etc/lp/lat2.switch
echo -ne "\033R0"
sed -e "s/è/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
-e "s/È/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
-e "s/¹/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
-e "s/©/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
-e "s/¾/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
-e "s/®/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
-e "s/æ/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
-e "s/Æ/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
-e "s/ð/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
-e "s/Ð/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"
echo -ne "\033R5"
______________________________________________________________________
Matja¾ pravi ¹e: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
uporabljam kar znak 0 (nièlo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
zadovoljen tudi s tem.
7.4. Tiskalniki PostScript
``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
Na¹ih èrk ne pozna. Pa ne le na¹ih, tudi mnogih drugih èrk ne pozna,
in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
raz¹irjen z gradniki sestavljenih znakov: stre¹ica, ostrivec, diereza,
sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoèa definiranje
sestavljenih znakov. Vse skupaj je èakalo samo ¹e nekoga, ki bo
definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.
Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da re¹ita za
na¹e kraje neobièajno zagato: kako odtisniti èisto obièajno besedilo
na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
stran v PostScriptu z danim besedilom in jo po¹ljeta na tiskalnik.
Fleksibilnost PostScripta omogoèa tudi transformacije (npr.
pomanj¹ave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
Oba podpirata nabor ISO Latin 2.
<http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
<http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
<http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
<ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>
7.4.1. ogonkify
Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoèa pravilen odtis
èrk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko poèel to elegantno, ampak
mora pre¾veèiti kakr¹nokoli grdobijo paè izpljune program korak pred
njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
datoteke PostScript vsak malo drugaèe, kar filtru ``ogonkify'' ote¾i
delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.
Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je name¹èen, ogonkify
uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
Navigatorja:
ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr
7.4.2. GNU enscript
Èe GNU enscript ¹e ni name¹èen, ga namestimo po navodilih, ki so
prilo¾ena programu. Poleg njega potrebujemo ¹e vsaj eno pisavo z
vsemi na¹imi znaki, zapisan v obliki Type 1. Primeren je npr. IBM
Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
programom ghostscript ipd. Èe nismo preprièani, ali ga imamo ¾e
name¹èenega, po¾enemo:
find / -name cour.pf[ab]
V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
/usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
dodamo pravilno pot do datotek s pisavami. Poleg tega potrebuje GNU
enscript v vsakem imeniku s pisavami ¹e datoteko z imenom font.map, ki
vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.
Primer konfiguracijske datoteke:
______________________________________________________________________
...
# Kje hranimo pisave PostScript?
AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
...
# Privzeti naèin kodiranja:
DefaultEncoding: latin2
...
# Privzeti format papirja:
DefaultMedia: A4
...
# lpd izbira tiskalni¹ke vrste z -P...
QueueParam: -P
...
# Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
Spooler: lpr
______________________________________________________________________
Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom
enscript datoteka
7.4.3. a2ps
Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
``ogonkify''.
Na¹im krajem prilagodimo a2ps z majèkeno spremembo nastavitvene
datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
/usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
se imenuje ~/.a2psrc.
______________________________________________________________________
...
# Default encoding
Options: --encoding=latin2
# Default media
Options: --media=A4
...
______________________________________________________________________
8. Linux v Sloveniji
Harald T. Alvestrand iz Trondheima, Norve¹ka vodi evidenco o
uporabnikih Linuxa po dr¾avah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je
na naslovu
<http://counter.li.org/bycountry/SI.html>
Èe vas ni med njimi, se prijavite!
<http://counter.li.org/>
8.1. Skupina uporabnikov Linuxa
Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
uporabnikov Linuxa v Sloveniji, dru¹tvo LUGOS (Linux Users Group of
Slovenia). Dru¹tvo ima svojo stran na WWW:
<http://www.lugos.si/>
Dru¹tvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
tako, da na naslov majordomo@lugos.si po¹ljete vrstico
subscribe lugos-list
v telesu sporoèila.
8.2. Stre¾niki FTP
Vzdr¾evan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
stre¾nika LUGOS,
<http://www.lugos.si/arhiv/>
Na Centru za uporabno matematiko in teorijsko fiziko na Univerzi v
Mariboru je uradno in dnevno osve¾evano zrcalo jedro Linuxa, projekta
Debian GNU/Linux ter Linux Documentation Project:
<http://www.si.kernel.org/pub/linux/>
<http://www.si.kernel.org/pub/software/>
<ftp://ftp.si.kernel.org/pub/linux/>
<ftp://ftp.si.kernel.org/pub/software/>
<http://ftp.si.kernel.org/debian/>
<http://ftp.si.kernel.org/debian-non-US/>
<ftp://ftp.si.kernel.org/debian/>
<ftp://ftp.si.kernel.org/debian-non-US/>
<http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>
Priporoèajo dostop po protokolu HTTP.
Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
drugimi stre¾niki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).
<ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
Na stre¾niku ARNES se avtomatièno zrcalita distribucija Debian in
programje iz projekta GNU,
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
Stre¾nik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
v Murski Soboti,
<ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>
©tudentski informacijski center je s pomoèjo Zavoda za odprto dru¾bo
uredil stre¾nik FTP v Narodnem domu v Mariboru:
<ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>
Distribucija Slackware se zrcali tudi na stre¾niku Fakultete za
raèunalni¹tvo in informatiko Univerze v Ljubljani,
<ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
Wowen Goods for Linux se zrcalijo na stre¾niku Laboratorija za
robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:
<http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>
8.3. Usenet
Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima dru¹tvo LUGOS:
si.org.lugos.
8.4. Zastopniki za Linux
Agenda d.o.o., Lavrièeva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.
CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
zalo¾enih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel. 061/614548)
ali Mantis (tel. 061/1685473).
9. O tem spisu
Najnovej¹a izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domaèi strani
Slovenskega dru¹tva uporabnikov Linuxa:
<http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>
Vse pripombe na ta spis so dobrodo¹le na naslov
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, splo¹na vpra¹anja o Linuxu in
poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos-slo@lugos.si
ali v si.comp.os.unix.
9.1. Opombe k drugi izdaji
Druga izdaja je pribli¾no dvainpolkrat dalj¹a od prve, ki je iz¹la
konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
stvari, ki jim moramo opraviti, èe ¾elimo usposobiti na¹e znake na
konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na zaèetek.
Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
locale predstavlja standarden naèin prilagoditve programov, zato je
temu razdelku namenjena veèja pozornost. V celoti so novi opisi
prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarni¹kih paketov WordPerfect,
Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je raz¹irjen z domiselno
alternativno razlièico tiskalni¹kega filtra; dodatno sta omenjena
ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
Sloveniji. In morda ¹e kaj, kar sem pozabil.
Èe je prva izdaja predstavljala nekak¹ne zbrane in urejene zapiske o
problemih, s katerimi sem se sam sreèeval, se zdaj nekoliko bolje
zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih re¹itev nisem
preizku¹al; zaupam paè izku¹njam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
navedel in lahko stopite v stik z njimi.
9.2. Zahvala
Èe bralka ali bralec nista tega ¾e sama uganila, je èas, da priznam
sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
se nauèil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
ogonkowa, ter Sloven¹èina in raèunalniki Ale¹a Ko¹irja. Prvi spis je
spisala skupina avtorjev, obèasno ga objavijo v cz.comp.linux,
zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Èe¹kem in Slova¹kem; drugo
najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdr¾uje Jaros³aw
Strza³kowski. ``Sloven¹èino in raèunalnike'' najdete na
http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.
Z namigi in nasveti so mi pomagali ¹e (v abecednem vrstnem redu):
Gorazd Bo¾iè <gorazd.bozic@arnes.si>, Ale¹ Èasar <casar@uni-mb.si>,
Toma¾ Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Danilo Godec <danci@kibla.org>,
Matja¾ Godec <gody@elgo.si>, Andra¾ Hvalica <Andraz.Hvalica@amis.net>,
Andrej Komelj <andrej.komelj@guest.arnes.si>, Ale¹ Ko¹ir
<ales.kosir@hermes.si>, Metod Ko¾elj <metod.kozelj@rzs-hm.si>, Renato
Lukaè <renato@s-gms.ms.edus.si>, Roman Maurer <roman.maurer@fmf.uni-
lj.si>, Jaka Mele <jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak <borutm@bigfoot.com>,
Igor Mozetiè <igor.mozetic@uni-mb.si>, Rok Pape¾ <rok.papez@kiss.uni-
lj.si>, Boris Po¾ar <boris.pozar@guest.arnes.si>, Marko Samastur
<markos@elite.org>, Robert Susiè <robert.susic@ijs.si>, Alen ©alamun
<alen.salamun@medinet.si>, Matja¾ Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, in
Leon ®lajpah <leon.zlajpah@ijs.si> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti
izpu¹èenim se opravièujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.
9.3. Vpra¹anja
9.3.1. Se pravi Slovenian ali Slovene?
Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
s tega podroèja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
Slovnièno je pravilno eno ali drugo, odloèitev za eno ali drugo
varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
ostalo.
9.3.2. Na¹i znaki v tem spisu
Cel spis govori o tem, kako pridemo do na¹ih znakov, sam jih pa nima.
Kako to?
Kovaèeva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
Tim Bynum, urednik zbirke HOWTO, je s to omejitvijo seznanjen. Te¾ava
je, da je paket SGML-Tools trenutno po odhodu Ceesa de Groota brez
vzdr¾evalca. Pisec teh vrstic v upanju na bolj¹e èase pi¹e v Latin-2;
preden po¹lje material uredniku, pa pore¾e kljukice nad ¹umevci. Za
domaèo rabo pa lahko malo pogoljufamo in paketu sgmltools la¾emo, da
so osembitni znaki kodirani po Latin 1: pri pretvorbi v navadno
besedilo je tako ali tako vseeno, pri pretvorbi v HTML moramo dodati
vrstico <META> z definicijo uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi
v LaTeX pa morebiti ¹e malo telovaditi s sed.
9.4. Uporaba in raz¹irjanje
Copyright (c) 1996, 1999, 2000 Primo¾ Peterlin
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta spis lahko uporabljate in
raz¹irjate pod pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html.
Informacije v tem spisu so podane v veri, da so toène in koristne,
vendar pa brez kakr¹negakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
vkljuèno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
tr¾enje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izkljuèno na lastno
odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakr¹nekoli ¹kodo, posredno ali
neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.
9.5. Note to English readers
Copyright (c) 1996, 1999, 2000 by Primo¾ Peterlin
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be used and
distributed under the terms set forth in the LDP license at
http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html.
The information in this document is provided in belief of being
accurate and useful, however without any warranty, expressed or
implied, including, but not limited to, the implied warranties of
merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
of using the information goes with the user. The author can not be
liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
use of information provided in this document.
distrib
>
Mandriva
>
9.1
>
ppc
>
media
>
contrib
>
by-pkgid
>
a24a69bc7ec7e91023248395f5bb5975
>
files
>
22
